Franja

opinione f

1. mnenje, sodba; domneva:
essere dell'opinione che meniti, soditi, da
è opinione che prevladuje mnenje, da

2. mnenje, glas; ugled:
avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
avere grande opinione di sé visoko se ceniti
godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
l'opinione corrente javno mnenje
l'opinione pubblica javno mnenje

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

parfait, e [parfɛ, t] adjectif dovršen, dokončan; popoln, brezhiben, perfekten, odličen; masculin, grammaire perfekt; ledena krema; popolnost

un parfait imbécile popoln bedak
un parfait au café ledena kava
travail masculin parfait brezhibno delo
bonheur masculin parfait popolna sreča
filer le parfait amour uživati popolno ljubezen, vso srečo v ljubezni
c'est parfait to je odlično

per-cipiō -ere -cēpī -ceptum (per in capere)

1. prije(ma)ti, preje(ma)ti, spreje(ma)ti, zaje(ma)ti, nase ali vase vzeti (jemati), navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti; polastiti (polaščati) se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti koga: (sc. Icarus) nullas percipit auras O. ne more (z brezkrilimi rokami) zajemati nobenega zraka več, ardor percipit aëra Lucr., tactu percipit rigorem O., percipere fructūs Ci. pobirati, sucum Col., colorem Plin., arteria, per quam vox percipitur Ci., sensus percipit rem in se Lucr.; pren.: p. fructum victoriae C. žeti, fructum ex re Cu. okoristiti (okoriščati) se s čim, praemia C. dobiti, uživati, urbis odium me percipit Ter., percipit me voluptas et horror Lucr.

2. metaf.
a) zazna(va)ti, (ob)čutiti, occ. videti, slišati, poslušati, uži(va)ti itd.: sonum Ci., querelas L., dolores miseriasque Ci., gemitum hominis Cu., spectaculum Ci., gaudia O., voluptas percipitur sensibus Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest Ci., perceptā Treverorum fugā C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: percipite (poslušajte), quid dicam Ci., percipe, quid dubitem V.; z ACI: percepi super his rebus nostris te loqui Pl.
b) (na)učiti se česa, priučiti se čemu, česa, v pf. = (po)znati, vedeti: artificium, philosophiam Ci., usum eius generis proeliorum C., philosophorum praecepta ita percepta habuit N. (besedna igra) se je naukov filozofov tako naučil, je nauke filozofov tako poznal, nullo usu rei militaris percepto C. ki si niso pridobili še nobenih vojaških izkušenj, ad percipiendam virtutem litteris adiuvari Ci., civium nomina perceperat Ci. je znal na pamet, nomen perceptum Ci. znano.
c) doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, pojmiti, pojmovati, spozna(va)ti, jasno sprevide(va)ti: aliquid animo Ci., ratio ipsis percepta Cu., vis percipiendi Q. doumljivost, pro percepto alicui liquere Gell. veljati komu za neizpodbitno (neovrgljivo) trditev; subst. pt. pf. percepta -ōrum, n (= gr. ϑεορήματα) načela, pravila: artis Ci.

Opomba: Star. cj. plpf. percepset = percepisset: Pac. ap. Ci.

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

pleasure¹ [pléžə] samostalnik
veselje, radost, zadovoljstvo, užitek, slast, čutna naslada; volja, želja; ugajanje, všečnost; razvedrilo, oddih, odmor

at pleasure po mili volji
at the court's pleasure po volji sodišča
man of pleasure nasladnik
it's a pleasure v veselje mi je
to do s.o. a pleasure ustreči komu
to give s.o. pleasure razveseliti, zadovoljiti koga
to submit to s.o.'s will and pleasure izročiti se komu na milost in nemilost
to take one's pleasure zabavati se
to take pleasure in uživati
with pleasure z veseljem
what is your pleasure? kaj želiš?, s čim ti lahko ustrežem?
they will not consult his pleasure ne bodo ga vprašali za njegovo željo

plód fruit; (v telesu) foetus, embryo; (poljski plodovi) crops pl; (dela) product, yield

dajati, prinašati bogate plódove to bear (ali to bring, to produce, to yield) rich fruit
uživati plódove svojih prizadevanj to reap the fruits of one's endeavours

podpóra (-e) f

1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera

2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio

3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale

popóln entier, complet, intact, total, intégral, plénier ; (dovršen) parfait, achevé, accompli, sans partage ; familiarno pommé, consommé, absolu , figurativno plein

popoln bedak un parfait imbécile
popolno besedilo texte intégral
popoln naslov adresse ženski spol complète
popoln odpustek (religija) indulgence ženski spol plénière
popoln počitek repos moški spol absolu
popolna razprodaja vente ženski spol totale
popolna sreča bonheur moški spol parfait
uživati popolno srečo v ljubezni filer le parfait amour

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

possession [pɔsɛsjɔ̃] féminin posest; posestvo; užitek, uživanje; religion obsedenost

possession exclusive, de fait, légitime, illégitime (ali: injuste) izključna, dejanska, zakonita, nezakonita posest
possession foncière posestvo
possession d'une langue étrangère znanje, obvladanje tujega jezika
possession de soi oblast nad samim seboj, osveščenost
envoi masculin en possession pravica do prevzema (nastopa) dediščine
s'assurer la possession de quelque chose zagotoviti si posest česa
erarer en possession priti do posesti
être en possession biti v posesti, imeti (de quelque chose kaj); uživati (de quelque chose kaj)
je suis en possession de votre lettre prejel sem vaše pismo
prendre possession de quelque chose vzeti kaj v posest, prisvojiti si kaj, polastiti se česa

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

pravic|a² ženski spol (-e …)

1. das Recht
temeljne pravice Grundrechte množina
človekove pravice Menschenrechte množina
varuh/varuhinja človekovih pravic der Ombudsmann/ die Ombudsfrau
državljanska pravica bürgerliches Grundrecht, bürgerliches Ehrenrecht, Staatsbürgerrecht
volilna pravica Wahlrecht
pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
glasovalna pravica Stimmrecht
mestne pravice Stadtrechte množina
močnejša pravica stärkeres Recht
naravna pravica natürliches Recht
osebnostna pravica Persönlichkeitsrecht
pravica do samoodločbe Selbstbestimmungsrecht
pravica do soodločanja Mitspracherecht, Mitbestimmungsrecht, Mitwirkungsrecht
pravica do suverenosti Souveränitätsrecht
pravica do vlaganja peticij Petitionsrecht
pravica do zavrnitve pričanja Zeugnisverweigerungsrecht
pravica do življenja Lebensrecht
pravica močnejšega das Recht des Stärkeren, Faustrecht
pravica odkloniti prisego Eidesverweigerungsrecht
pravica zavrnitve dajanja podatkov Auskunftsverweigerungsrecht
zapisana pravica festgeschriebenes Recht
ženska volilna pravica Frauenstimmrecht

2. do česa: das Recht (auf), -recht (carinska Zollrecht, dedna Erbrecht, domovinska Heimatrecht, ekskluzivna Exklusivrecht, individualna Individualrecht, interpelacijska Interpellationsrecht, intervencijska Interventionsrecht, izključna Alleinrecht, lastninska Eigentumsrecht, odkupna Rückkaufsrecht, odstopna Rücktrittsrecht, opcijska Optionsrecht, pašna Weiderecht, skrbništva za otroka Sorgerecht, do azila Asylrecht, do izkoriščanja Ausbeutungsrecht, do lova Jagdrecht, do naselitve Niederlassungsrecht, do odpora Widerstandsrecht, do poti Wegrecht, do preleta letalstvo Überflugrecht, do pritožbe Beschwerderecht, do uporabe Benutzungsrecht, izkoriščanja avtorskih del Verwertungsrecht, javnosti Öffentlichkeitsrecht, manjšine Minderheitsrecht, nadzorovanja Kontrollrecht, nasledstva Nachfolgerecht, odpovedi Kündigungsrecht, okna Fensterrecht, pomiloščanja Begnadigungsrecht, Gnadenrecht, poti Wegerecht, povratnega kupa Wiederkaufrecht, predlaganja Vorschlagsrecht, pradlaganja zakonov Initiativrecht, predlagati za določeno službo Präsentationsrecht, pregleda Durchsuchungsrecht, razpečavanja Verbreitungsrecht, uporabe Gebrauchsrecht, Nutzungsrecht, veta Einspruchsrecht, Vetorecht, vožnje Fahrrecht, vrniti kupljeno blago Rückgaberecht, zamenjave kupljenega blaga Umtauschrecht, predkupna Einstandsrecht, Vorkaufsrecht, pridržna Rückbehaltungsrecht, Zurückbehaltungsrecht, prvorojenska Erstgeburtsrecht, roditeljska Elternrecht, služnostna Dienstbarkeitsrecht, solastninska Miteigentumsrecht, stanovanjska Wohnungsrecht, Wohnrecht, tržna Marktrecht, ubožna Armenrecht, vodna Wasserrecht, zakupna Pachtrecht, zasledovalna Verfolgungsrecht, zastavna Pfandrecht; pravice množina Rechte, avtorske Urheberrechte, Autorenrechte)
|
kršitev pravice die Verletzung (eines Rechts), die -rechtsverletzung
(človekovih Menschenrechtsverletzung)
odvzem pravice uradni: die Aberkennung
(državljanskih Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte)
oropati pravic koga (jemanden) entrechten
prenos pravice die Rechtsübertragung
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
izguba pravice der Rechtsverlust
uživati vse pravice im [Vollgenuß] Vollgenuss seiner Rechte sein
koriščenje pravice die Rechtsausübung
kršitev pravice die Rechtsverletzung
izpodbijati pravico komu (ein Recht) anfechten
odstop pravice die Rechtsabtretung
pridobitev pravice der Rechtserwerb
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
zastaranje pravice die Rechtsverjährung
zloraba pravice der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch
| ➞ → človekove pravice, državljanske pravice, volilna pravica, avtorske pravice

predpravíca privilegio m ; prerrogativa f

uživati predpravico gozar de un privilegio

prestige [prɛstiž] masculin prestiž, vpliv, veljava, ugled; vieilli slepilo; magija; privlačnost, čar

avoir un grand prestige, jouir d'un grand prestige imeti, uživati velik prestiž
perdre de son prestige izgubiti na svojem prestižu
prestige de l'uniforme mikavnost, privlačnost uniforme

prestigio m

1. ugled; sloves:
godere di grande prestigio uživati velik ugled

2.
giochi di prestigio rokohitrstvo, žonglerstvo

prestigio moški spol čar, slepilo, prevara; ugled, prestiž, slava

de mucho prestigio ugleden, slaven
gozar de un gran(de) prestigio uživati velik ugled, slaven biti

primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

de primeur (agronomie) zgoden
avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino