Franja

sbafo m
a sbafo zastonj, na tuj račun

Schäfchen, das, ovčica; figurativ sein Schäfchen scheren/sein Schäfchen ins trockene/Trockene bringen poskrbeti zase, okoristiti se na tuj račun; seine Schäfchen im trockenen/Trockenen haben imeti svoje na varnem/imeti profit že zdavnaj pod streho; Schäfchen zählen šteti ovce (zaradi nespečnosti)

scrōcco¹ m zastonjkarstvo, žicarstvo; zajedalstvo:
vivere a scrocco živeti na tuj račun, zajedalsko

scroccone m parazit, zajedavec; zastonjkar; žicar:
fare lo scroccone živeti parazitsko, na tuj račun

sistem³ [é] moški spol (-a …) (družbena ureditev)

1. politični: das System (fašistični faschistisches, parlamentarni parlamentarisches), Regierungssystem (parlamentarni parlamentarisches), -system (dvodomni Zweikammersystem, dvostrankarski Zweiparteiensystem, enodomni Einkammersystem, enostrankarski Einparteiensystem, ustavni Verfassungssystem, večinski Mehrheitssystem, volilni Wahlsystem)

2.
družbeni sistem das gesellschaftliche System, Gesellschaftssystem, die Gesellschaftsordnung
zgodovina fevdalni sistem Feudalsystem
sistem svetov Rätesystem

3. gospodarski: das -system (denarni Währungssystem, devizni Devisensystem, gospodarski Wirtschaftssystem)

4. ureditev: das -system (informacijski Informationssystem, pravni Rechtssystem, šolski Schulsystem, vzgojno-izobraževalni Erziehungssystem)
|
ki ohranja sistem systemerhaltend
ki spreminja sistem systemverändernd
specifičen za sistem systemspezifisch
kritika sistema die Systemkritik
kritik sistema der Systemkritiker
prisila sistema der Systemzwang
ostajajoč znotraj sistema systemimmanent
sprememba sistema die Systemveränderung
konformen s sistemom systemkonform
sistemu sovražen systemfeindlich
lasten sistemu systemeigen
tuj sistemu systemfremd
analiza sistemov die Systemanalyse

strok|a [ó] ženski spol (-e …) das Fachgebiet, das Fach, die Disziplin; das Lehrfach; (strokovnjaki) die Fachschaft, die Fachwelt
osnovna stroka das Kernfach
skupina strok die Fachgruppe
menjava stroke der Fachwechsel
obvladanje stroke das fachliche Können
od stroke von der Zunft
poznavanje stroke die Fachkunde
skupnost študentov stroke die Fachschaft
slovar stroke das Spezialwörterbuch
jezik stroke die Fachsprache
tehnika stroke die Fachtechnik
govoriti (samo) o stroki fachsimpeln
govorjenje o stroki die Fachsimpelei
stroki tuj fachfremd

súbdito podložen

súbdito m podložnik; državljan
súbdito extranjero inozemec, tujec, tuj državljan

Süppchen, das, juhica; sein eigenes Süppchen kochen figurativ delati/živeti po svoje; sein Süppchen am Feuer anderer kochen priti na svoje na tuj račun

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.

telo¹ [ó] srednji spol (telésa …)

1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
… telesa Körper-
(barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
… celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
(masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
telesu tuj körperfremd

2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

4.
Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
|
na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
pri živem telesu bei lebendigem Leibe
v telesu im Körper
z dušo in telesom mit Leib und Seele
puder za telo der Körperpuder

tercero tretji; posredujoč, posredovalen; tretjič

tercera (clase) 3. razred (v šoli)
la tercera persona tretja (neudeležena) oseba
por cuenta de (un) tercero na tuj račun
tercero m posrednik, posredovalec; razsodnik; zvodnik
tercero en discordia posrednik v sporu
por orden de tercero po naročilu nekega tretjega

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)

tuj|ec moški spol (-ca …)

1. der Fremde (ein -r), der Fremdling
tuj v kraju der Ortsfremde

2. (inozemec) der Ausländer
… za tujce Fremden-
(potni list der [Fremdenpaß] Fremdenpass)
urad za tujce das Ausländeramt, die Fremdenpolizei
sovraštvo do tujcev der [Fremdenhaß] Fremdenhass
sovražen do tujcev fremdenfeindlich, ausländerfeindlich
sovražnost do tujcev die Fremdenfeindlichkeit, Ausländerfeindlichkeit

ufo¹
a ufo avv. zastonj, na tuj račun:
vivere a ufo živeti na tuj račun

ungere^*

A) v. tr. (pres. ungo)

1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti

2. ekst. podmazati (zobnik):
ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun

3. relig. maziliti

4. pren. dobrikati se

B) ➞ ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se

utter¹ [ʌ́tə] pridevnik
skrajni, najvišji; popoln, dokončen, končno veljaven
pravno zunanji

an utter rogue popoln lopov, lopov in pol
he is an utter stranger to me on mi je popolnoma tuj (neznan)
to meet with an utter refusal naleteti na kategorično odklonitev
utter barrister pravno mlad odvetnik, ki sme na sodišču braniti samo zunaj ograje

version [vɛrsjɔ̃] féminin prevod (iz tujega jezika v materinščino); verzija, različica

il y a 3 versions de l'accident so tri verzije o nezgodi
film masculin en version originale tuj film, v katerem dialog ni preveden in igralci niso nadomeščeni
en version originale sous-titrée z originalno verzijo v podnaslovih
version d'entraînement prevajalna vaja
version latine prevod iz latinščine

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo