Franja

grózdje raisin moški spol

namizno grozdje raisin(s) de table
belo, črno grozdje raisin blanc, noir
zoologija morsko grozdje raisins de mer, œufs de seiche (ali de poulpe)
suho grozdje raisins secs (ali de Corinthe)
trgati grozdje cueillir le raisin, vendanger

grózdje (-a) n

1. uva:
stiskati, trgati grozdje pigiare l'uva
raccogliere l'uva, vendemmiare
namizno, suho grozdje uva da tavola; uva passa, sultanina

2. zool.
morsko grozdje (jajčeca sipe) uva di mare

grózdje uvas f pl ; uva f

namizno grozdje uvas f pl de mesa
belo, temno grozdje uva blanca, tinta
trgatev grozdja vendimia f
trgati grozdje vendimiar

hláče (hláč) f pl.

1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

2. teh. tubo a Y

iztŕgati (-am)

A) perf. ➞ trgati

1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

2. pren. strappare, sottrarre:
iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi

klasj|e srednji spol (-a …) Ähren množina
iti v klasje in die Ähren schießen, figurativno Früchte tragen
pobiranje klasja die Ährenlese
trgati klasje die Ähren rupfen

klúpa ž, tož. tudi klûpu, mn. klûpe, rod. klúpā klop: školska, optuženička, dačka, magareća klupa; derati -u trgati hlače na šolski klopi; povaliti na -u položiti kaznovanega na klop in ga pretepsti (nekdaj šolska kazen)

kȗs m, mest. u kúsu, mn. kúsovi
1. kos: otkidati kus po kus trgati kos za kosom
2. grižljaj, zalogaj: to nije kus za tvoj zub
3. zajemanje z veliko žlico: ako se -om ne nakusa, jezikom se ne naliza če hočeš biti sit, moraš dobro zajeti
4. kratek hlod, ril: tovariti kusove iz šum

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

marguerite [-gərit] féminin, botanique marjetica; marine vrvi; krišpalnik

Marguerite Marjeta
marguerite de la Saint-Michel jesenska, zimska astra
reine-marguerite féminin vrtna astra
effeuiller une marguerite trgati lističe z marjetice (in ugibati o ljubezni oziroma neljubezni neke osebe)
jeter des marguerites aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam

metō² -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.

nabira|ti¹ (-m) nabrati sammeln, v košaro: einsammeln; (trgati) pflücken
nabirati med gozdnih čebel zeideln

natŕgati (-am) perf. ➞ trgati

1. cogliere, raccogliere (frutta, fiori)

2. strappare, stracciare

odtrga|ti (-m) trgati abreißen; losreißen, z veliko težavo: loszerren; (ločiti) lostrennen, trennen

odtrga|ti se (-m) trgati abreißen; gumb: abgehen; figurativno loskommen (von), sich lösen (von), wegkommen (von), freikommen

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

poganj|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika der [Sproß] Spross
kratki poganjek [Kurzsproß] Kurzspross, (mladika) der Trieb
(cvetni [Blütensproß] Blütenspross, glavni Herztrieb, koreninski [Wurzelsproß] Wurzelspross, lesni Holztrieb, stranski [Seitensproß] Seitenspross); agronomija in vrtnarstvo das Reis, der Austrieb, der [Schoß] Schoss, der [Schößling] Schössling, agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo iz debla: der Ausschlag (iz štora Stockausschlag); agronomija in vrtnarstvo pri popenjalkah: die Ranke (bršljana die Efeuranke)
bambusov poganjek die Bambussprosse
agronomija in vrtnarstvo trgati stranske poganjke na čem (etwas) entgeizen
prebojna moč poganjkov die Triebkraft

potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

2. strappare:
potrgati gumbe strappare i bottoni
bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

3. rompere, distruggere:
veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono

quisquiliae (quisciliae) -ārum, f (iz *que-sque-leae, morda iz gr. κο-σκυλ-μάτια odrezki usnja; prim. gr. σκύλλω (raz)trgati, (s)cefrati)

1. odpadek, odpadki, smeti, pometina: Aus., quisquilias volantis, venti spolia memorant: i modo! Caecil. ap. Fest., me hasce nugas marinas et quiscilias litoralis neque pretio neque gratis quaesisse Ap., quisquiliae frumenti Vulg., quisquiliae, stipulae immixta esurculis et foliis aridis: sunt autem purgamenta terrarum Isid., quisquiliae dici putantur, quicquid ex arboribus minutis surculorum foliorumve cadit: velut quicquidcadiae Fest.

2. metaf. izmèt, izmetek, izmeček, izvržek, sodrga (o ljudeh): abite, deturbate saxo, homonum (po nekaterih izdajah abi deturba te saxo, homo non) quisquiliae! Nov. fr., omitto Numerium, Aelium, quisquilias seditionis Clodianae Ci., id Talnam et Plautum et Spongiam et ceteras huius modi quisquilias statuere numquam esse factum Ci. ep., at has quisquilias quanti parasti? Ap. (o slabih ribah).

3. soobl. quisquilia -iōrum, n malenkosti, nepomembnosti, malenkostne (nepomembne) stvari, drobn(j)arije: corcillum est quod homines facit, cetera quisquilia omnia Petr.

raguer [rage] verbe transitif, marine obrabiti, strgati zaradi trenja ali drgnjenja

verbe intransitif, se raguer (s)trgati se
câble masculin ragué strgan kabel