Franja

vêrzija (-e) f

1. versione; redazione, stesura:
povedati svojo verzijo dogodkov esporre la propria versione dei fatti
dopolnjena verzija besedila redazione, stesura completata del testo

2. (izvedba) versione:
luksuzna verzija izdelka versione lusso di un prodotto

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vléčen (-a -o) adj. tirato, rimorchiato; metal. trafilato:
gastr. vlečeno testo pasta sfoglia

vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)

A) imperf., perf.

1. gastr. sbattere (in):
vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta

2. inculcare:
vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate

3.
vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese

B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzhájati (-am) | vzíti (vzídem) imperf., perf.

1. sorgere:
luna, sonce vzhaja la luna, il sole sorge

2. knjiž. (dvigati, dvigniti se; priti, prihajati) levarsi; nascere:
na filmskem nebu je vzšla nova zvezda nel firmamento cinematografico è nata una nuova stella
končno je vzšlo sonce tudi za nas finalmente anche per noi risplende il sole

3. lievitare; tr. far lievitare:
testo vzhaja la pasta lievita
pitati gos, da kar vzhaja ingrassare l'oca rapidamente

Yorkshire [jɔ́:kšiə]

1. samostalnik
ime severnoangleške grofije

2. pridevnik
(ki je) iz grofije Yorkshire
figurativno prebrisan; robat, osoren (v občevanju)

Yorkshire flannel fina flanela iz nebarvane volne
Yorkshire grit kamen za poliranje marmorja
Yorkshire pudding pečeno jajčno testo, ki se jé z govejo pečenko

zgnêsti (zgnêtem)

A) perf.

1. impastare; unire:
zgnesti glino, testo impastare l'argilla, la pasta

2. pigiare, stipare; ekst. compattare:
zgnesti potnike v avtobus stipare i passeggeri nell'autobus

B) zgnêsti se (-zgnêtem se) perf. refl. pigiarsi, stiparsi, accalcarsi:
zgnesti se k izhodu pigiarsi all'uscita

zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)

A) perf., imperf.

1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
zgostiti malto condensare la malta

2. pren. condensare, compendiare, stringare:
zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo

B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
megla se je zgostila la nebbia si è infittita
množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei

2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

zváljan (-a -o) adj. cilindrato; rullato; spianato:
zvaljano testo pasta spianata

zváljati to roll

zváljati kovine to roll metals
zváljati cesto, trato to roll a road, a lawn
zváljati testo to roll pastry

zvést (-a -o) adj.

1. fedele, fido; devoto:
biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
zvest tovariš fido compagno

2. leale, ligio:
zvest obljubi leale
zvest izročilom ligio alle tradizioni

3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
zvesta kopija slike copia fedele del quadro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
biti zvest samemu sebi essere coerente
zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
zveste oči occhi devoti
jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
zvesto tolmačenje aderenza (al testo)

μάζα, ἡ μᾶζα [Et. μάζα iz μαγ-jα, μᾶζα iz μαγγ-jα; gl. μάσσω] testo, kvas, ječmenov kruh.

μάσσω, at. μάττω in med. [Et. kor. menq, zdrobiti, slov. mehek (strslov. mękъ-kъ), moka (strslov. mąka), nem. mengen. – ali iz kor. maq, gnesti, lat. macerare. – Obl. aor. ἔμαξα, pf. pass. μεμαγμένος] gnetem, mesim (testo), σῖτος μεμαγμένος kruh.

σταῖς, τός, τό (ἵστημι) ion. pšenično testo.

φῡ́ρᾱμα, ατος, τό (φυράω) testo, ilovica NT.

доходить, дойти iti do, prihajati do, priti do, dospeti, dohajati do, doiti; segati do;
мне дошло до сведения zvedel sem;
припасы все дошли vse zaloge živil so pošle;
посевы на полях доходят setev na poljih dozoreva;
тёсто доходит testo vzhaja

подбива, подбить pribi(ja)ti (od spodaj); suvati, suniti; (pren.) podpihovati, (na)hujskati;
п. сапоги гвоздями podkovati škornje z žeblji;
п. пальто мехом podložiti suknjo s kožuhovino;
подбить тёсто zamesiti trdo testo

подниматься, подняться dvigati se, dvigniti se, vzpenjati se, vzpeti se, iti navzgor; poveč(ev)ati se; razvi(ja)ti se; vzravnati se;
волосы поднимаются дыбом lasje se ježijo;
тесто поднимается testo vzhaja