Franja

Zadetki iskanja

  • plast1 ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
    agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
    rudarstvo rudna plast das Flöz
    gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
    (filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
    vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
    vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
    gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
    (iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
    vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
    po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
    geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
    geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
    struktura plasti der Schichtverband
    rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
    ležati v plasteh sich lagern
    v plasteh lagerförmig
    zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten
  • plastovitost ženski spol (-i …) die Schichtung (navzkrižna Kreuzschichtung, snega Schneeschichtung, tal Bodenschichtung)
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

    1. fare; combinare:
    kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
    počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

    2. fare:
    kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
    početi kaj jalovega sfondare una porta aperta
  • podréti renverser, culbuter ; figurativno effondrer, rompre ; (porušiti) démolir, faire écrouler, abattre , (na tla) terrasser

    podreti se s'effondrer, s'écrouler, s'ébouler
    podreti drevo, zid abattre un arbre, un mur
    podreti vse mostove (za seboj) (figurativno) couper les ponts, brûler ses vaisseaux
    podreti ravnotežje rompre (ali renverser) l'équilibre
    podreti do tal raser, ne pas laisser pierre sur pierre
    voznik avtomobila je podrl pešca l'automobiliste a renversé un piéton
    bojim se, da se to ne podre j'ai peur que ça ne s'éboule (ali s'effondre)
  • podréti derribar; echar bajo ; (porušiti) demoler

    do tal podreti arrasar, no dejar piedra sobre piedra
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • pognáti to drive (on); to push; to propel; to set in motion; to actuate; (zapraviti) to squander; (odpustiti koga) to chase, to dismiss, to fire (someone); botanika to bud, to put forth; to germinate

    pognáti iz tal botanika to spring up
    pognáti stroj to start an engine
    v zrak pognáti to blow up
    pognáti se to rush
    pognáti se v skok to make a spring, to pounce
    pognáti se v tek to break into a run, to start running
  • pogòj condición f

    s pogojem, da ... con la condición de que..., con tal que..., a condición de que...
    ob ugodnih pogojih en ventajosas condiciones
    pod nobenim pogojem de ningún modo, bajo ninguna condición
    ceneni, ugodni (dobavni, prodajni, običajni, sprejemni) pogoji condiciones razonables (de entrega, de venta, de costumbre, de admisión)
    prvi (mirovni, življenjski) pogoj condición previa (de paz, vital)
    izpolniti pogoj cumplir una condición
    naložiti (staviti) pogoje imponer (poner ali hacer) condicioncs
    staviti za (kot) pogoj poner por condición
  • pogoréti être incendié, être ruiné par un incendie ; (hiša) brûler, se réduire en cendres ; (sveča) se consumer ; figurativno échouer, subir un échec, faire fiasco ; (gledališka igra, književno delo) faire un four ; pogovorno être flambé, tomber dans le lac

    pogoreti do tal être réduit en cendres
    pogoreti pri izpitu échouer à l'examen
  • polízati (krožnik) to lick clean; to lick

    polízati sladoled to lick an icecream
    pes je polizal kri s tal the dog licked the blood off the floor
  • porazira|ti (-m)

    1. (obriti) rasieren, glattrasieren; (pobriti) abrasieren, wegrasieren

    2. figurativno eksplozije: rasieren
    porazirati (do tal) abrasieren
  • porúšiti détruire, démolir, ruiner

    porušiti se (s'é)crouler, s'effondrer, s'abattre
    porušiti stavbo démolir un bâtiment
    porušiti do tal (zgradbo) raser (un bâtiment), ne pas laisser pierre sur pierre
    porušiti vse ovire (figurativno) renverser tous les obstacles
  • porúšiti destruir; demoler

    do tal porušiti arrasar; no dejar piedra sobre piedra
    porušiti se derrumbarse; desplomarse; hundirse
  • poškodb|a1 [ó] ženski spol (-e …) medicina, tehnika (okvara) der Schaden ( medicinaporodna Geburtsschaden, prehrambena Nährschaden, zaradi nesreče Unfallschaden, športna Sportschaden, tal Flurschaden, telesna Personenschaden, vročinska Hitzeschaden, tehnika stroja Maschinenschaden, zaradi visoke vode/poplave Hochwasserschaden, laka Lackschaden, zaradi rje Rostschaden, zaradi strele Blitzschaden, zaradi zmrzovanja Gefrierschaden); die Beschädigung (telesna ob opravljanju službe Dienstbeschädigung, vojna Kriegsbeschädigung), die Schädigung (trajna Dauerschädigung); (poškodovano mesto) die Schadstelle
  • povŕšje surface ženski spol

    pojaviti se na površje zemlje (ali tal, vode) affleurer
    priti na površje venir à la surface, faire surface, revenir sur l'eau
    ki zopet pride na površje (ponikalne vode) résurgent
    podmornica je prišla na površje le sousmarin a fait surface
  • požgan pridevnik
    1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetett
    požgana domačija ▸ felégetett gazdaság
    požgana vas ▸ felgyújtott falu
    požgana hiša ▸ felgyújtott ház
    požgano poslopje ▸ felgyújtott épület
    požgana zemlja ▸ felégetett föld
    požgan do tal ▸ porig égett
    Njihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
    Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

    2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
    Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
    Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
    Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.
  • preiskav|a ženski spol (-e …)

    1. die Untersuchung; knjig, dokumentacije: die Prüfung
    policijska preiskava die Erhebung, Erhebungen množina, die Ermittlungsarbeit, die Fahndung (nach), Ermittlungen množina, dejanja: die Ausforschung
    pravo predhodna preiskava die Voruntersuchung
    pravo (pregled) die Durchsuchung
    pravo hišna preiskava die Haussuchung, Hausdurchsuchung
    telesna preiskava die Personendurchsuchung, die Leibesvisitation
    pravo kazenska preiskava die Strafuntersuchung, (preiskovalni postopek) das Ermittlungsverfahren

    2. medicina die Untersuchung (s kontrastnim sredstvom Kontrastuntersuchung, mleka Milchuntersuchung, krvi Blutuntersuchung, blata Stuhluntersuchung, oči Augenuntersuchung, ultrazvočna Ultraschalluntersuchung)
    preiskava hoje die Gehprüfung
    preiskava z ogledalcem die Spiegelung

    3. tehnika, geologija die Untersuchung (strukture Gefügeuntersuchung, tal Bodenuntersuchung, tal na gradbišču Baugrunduntersuchung, snežne odeje Schneedeckenuntersuchung)
    |
    objekt preiskave das Untersuchungsobjekt
    postopek preiskave das Prüfverfahren
    zaradi preiskave z namenom: zwecks Untersuchung
    pravo nalog za preiskavo der Durchsuchungsbefehl
    pravo uvesti/izvajati preiskavo proti ermitteln gegen
  • preiskovanj|e srednji spol (-a …) die Untersuchung (tal na gradbišču Baugrunduntersuchung, v časovnem preseku Querschnittsuntersuchung), die Durchforschung; policijsko: die Ermittlung (gegen), Ermittlungen množina, die Fahndung (nach); novinarsko za članek: das Recherchieren
  • prevodnost [ó] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Leitfähigkeit, das Leitvermögen; (prevajanje) die Leitung; koeficient: der Leitwert, die Leitzahl; (zemlje/tal Bodenleitfähigkeit, toplotna Wärmeleitung, Wärmeleitfähigkeit, vrzelna Löcherleitung)
    analiza prevodnosti die Leitfähigkeitsanalyse