Franja

perméabilité [-meabilite] féminin, physique prepustnost

perméabilité à l'eau prepustnost za vodo, premočljivost (du sol tal, zemlje)

peščena tla stalna zveza
(vrsta tal) ▸ homokos talaj

pinguitūdō (pinguetūdō) -inis, f (pinguis)

1.
a) tolstost, tolščobnost, salo, tolšča, maščoba, maščobnost, mast: sus usque adeo pinguitudine crescere solet Ca., quae res non modo pinguitudinem efficiunt, sed etiam carnis iucundum saporem Varr., nihil pinguitudinis efficit (sc. pullis) Col., in corde summo pinguitudo quaedam est laetis extis Plin., donec pinguitudo similis oleo fluat Plin., murenas flutas, quod eae in summa aqua prae pinguitudine flutentur Macr.
b) mastnost, oljnatost: quod pinguitudini eius calx commixta … non potest rimis inarescere Vitr., ἐλαιῶδες tenue, subalbidum, quasi unctum, colore atque pinguitudine oleo albo non dissimile Cels., omnia (sc. corpora arborum), quae resinam ferunt, nimia pinguitudine in taedam mutantur Plin.
c) mastnost = rodovitnost, plodnost zemlje, tal: deinde soli quoque pinguitudinem, quae nisi adest, quamvis validissimam vitem celeriter necabimus Col., omnis pinguitudo terrae ad eum (sc. inferiorem agrum) decurrit Ulp. (Dig.).

2. metaf.
a) preživ(ahn)ost barv, preveč kričeče barve, prekričavost barv: in Samo quod nascitur, eo non utuntur pictores propter nimiam pinguitudinem Plin.
b) debelost, širokost, okornost, nespretnost, grobost izgovarjanja (naspr. exilitas): quarundam enim vel exilitate vel pinguitudine nimia laboramus Q.
c) gostost: mellis Th. Prisc.

plank¹ [plæŋk] samostalnik
deska, platica, ograjnica, mostnica, ploh
figurativno opora
ameriško, politika program politične stranke

to walk the plank iti z zavezanimi očmi čez palubo, dokler ne zmanjka tal pod nogami (stara mornarska kazen), figurativno iti v gotovo smrt

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

plastovitost ženski spol (-i …) die Schichtung (navzkrižna Kreuzschichtung, snega Schneeschichtung, tal Bodenschichtung)

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

1. fare; combinare:
kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

2. fare:
kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
početi kaj jalovega sfondare una porta aperta

podréti renverser, culbuter ; figurativno effondrer, rompre ; (porušiti) démolir, faire écrouler, abattre , (na tla) terrasser

podreti se s'effondrer, s'écrouler, s'ébouler
podreti drevo, zid abattre un arbre, un mur
podreti vse mostove (za seboj) (figurativno) couper les ponts, brûler ses vaisseaux
podreti ravnotežje rompre (ali renverser) l'équilibre
podreti do tal raser, ne pas laisser pierre sur pierre
voznik avtomobila je podrl pešca l'automobiliste a renversé un piéton
bojim se, da se to ne podre j'ai peur que ça ne s'éboule (ali s'effondre)

podréti derribar; echar bajo ; (porušiti) demoler

do tal podreti arrasar, no dejar piedra sobre piedra

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

pognáti to drive (on); to push; to propel; to set in motion; to actuate; (zapraviti) to squander; (odpustiti koga) to chase, to dismiss, to fire (someone); botanika to bud, to put forth; to germinate

pognáti iz tal botanika to spring up
pognáti stroj to start an engine
v zrak pognáti to blow up
pognáti se to rush
pognáti se v skok to make a spring, to pounce
pognáti se v tek to break into a run, to start running

pogòj condición f

s pogojem, da ... con la condición de que..., con tal que..., a condición de que...
ob ugodnih pogojih en ventajosas condiciones
pod nobenim pogojem de ningún modo, bajo ninguna condición
ceneni, ugodni (dobavni, prodajni, običajni, sprejemni) pogoji condiciones razonables (de entrega, de venta, de costumbre, de admisión)
prvi (mirovni, življenjski) pogoj condición previa (de paz, vital)
izpolniti pogoj cumplir una condición
naložiti (staviti) pogoje imponer (poner ali hacer) condicioncs
staviti za (kot) pogoj poner por condición

pogoréti être incendié, être ruiné par un incendie ; (hiša) brûler, se réduire en cendres ; (sveča) se consumer ; figurativno échouer, subir un échec, faire fiasco ; (gledališka igra, književno delo) faire un four ; pogovorno être flambé, tomber dans le lac

pogoreti do tal être réduit en cendres
pogoreti pri izpitu échouer à l'examen

polízati (krožnik) to lick clean; to lick

polízati sladoled to lick an icecream
pes je polizal kri s tal the dog licked the blood off the floor

porazira|ti (-m)

1. (obriti) rasieren, glattrasieren; (pobriti) abrasieren, wegrasieren

2. figurativno eksplozije: rasieren
porazirati (do tal) abrasieren

porúšiti détruire, démolir, ruiner

porušiti se (s'é)crouler, s'effondrer, s'abattre
porušiti stavbo démolir un bâtiment
porušiti do tal (zgradbo) raser (un bâtiment), ne pas laisser pierre sur pierre
porušiti vse ovire (figurativno) renverser tous les obstacles

porúšiti destruir; demoler

do tal porušiti arrasar; no dejar piedra sobre piedra
porušiti se derrumbarse; desplomarse; hundirse

poškodb|a¹ [ó] ženski spol (-e …) medicina, tehnika (okvara) der Schaden ( medicinaporodna Geburtsschaden, prehrambena Nährschaden, zaradi nesreče Unfallschaden, športna Sportschaden, tal Flurschaden, telesna Personenschaden, vročinska Hitzeschaden, tehnika stroja Maschinenschaden, zaradi visoke vode/poplave Hochwasserschaden, laka Lackschaden, zaradi rje Rostschaden, zaradi strele Blitzschaden, zaradi zmrzovanja Gefrierschaden); die Beschädigung (telesna ob opravljanju službe Dienstbeschädigung, vojna Kriegsbeschädigung), die Schädigung (trajna Dauerschädigung); (poškodovano mesto) die Schadstelle

povŕšje surface ženski spol

pojaviti se na površje zemlje (ali tal, vode) affleurer
priti na površje venir à la surface, faire surface, revenir sur l'eau
ki zopet pride na površje (ponikalne vode) résurgent
podmornica je prišla na površje le sousmarin a fait surface