Franja

redeemable [ridí:məbl] pridevnik (redeemably prislov)
odkupljiv, odplačljiv, ki se da amortizirati (izžrebati, dobiti v loteriji); popravljiv, ki se da (od)rešiti

red-imō -ere -ēmī -ēmptum (-ēmtum) (red + emō)

1. nazaj (zopet, spet) kupiti, odkupiti: non minoris, quam emit, Antonius redimet Ci., hasce (sc. aedes) emi mihi … illi redemi russum (= rursum) Pl., domum, fundum Ci.; occ. odkupiti (odkupovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati): captivos Cu., Eutr., captivos ab hostibus redimere Corn., amicum a piratis Sen. ph., captos e servitute Ci., adest Phylarchus Haluntinus, qui … oppressus a praedonibus et captus est Ci., se a Gallis auro L.; metaf. odkupiti = rešiti, odvrniti (odvračati): eum suo sanguine ab Acheronte redimere N., vitam omnium civium quinque hominum poenā redemi Ci., nec te pugnantem tua forma redemit O., mea mors redimenda tuā est O., fratrem alterna morte redimere V., metum virgarum navarchus nobilissumae civitatis pretio redemit Ci., corpus (sc. aegrum a morbo) redimere O., verba sua redimere Sen. ph. izpolniti (držati) svojo besedo (obljubo); od tod tudi = poravna(va)ti: litem Ci. svojo pravdo končati s poravnavo, poravnati (pogoditi) se s kom, vitia virtutibus Sen. ph. ali culpam Plancus ap. Ci. ep. (zopet) poravnati.

2. kupiti (kupovati): necessaria ad cultum redimere L., vitam alicuius pretio Ci., pacem annuo tributo Cu. ali obsidibus C. ali parte fructuum Ci., largitione redemit militum voluntatem C., auro ius sepulcri O., servilibus ministeriis militare otium redimebant T.; occ. v zakup vzeti (jemati), v najem vzeti (jemati), naje(ma)ti, zakupiti, prevzeti kako opravilo proti odškodnini: vectigalia parvo pretio C., portoria C., decumas Ci., insulam Icti., redimunt pretio sepeliendi potestatem Ci., picarias de censoribus Ci., navem fabricandam Icti., redimendi et conducendi ius L.; od tod metaf.: auditores conducti et redempti Plin. iun., plausor redemptus Petr.

refloat [ri:flóut]

1. prehodni glagol
zopet splaviti ali rešiti (nasedlo ladjo); zvleči (ladjo) s proda

2. neprehodni glagol
(o ladji) zopet pluti

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

re-pīgnerō (re-pīgnorō) -āre (re in pignērāre) zastavilo (zastavo, zastavek) rešiti (reševati), odkupiti (odkupovati), odplačati (odplačevati): P. F., Ulp., reluere resolvere, repignerare Fest.

re-sacrō -āre (re in sacrāre) rešiti (reševati) prekletstva, osvoboditi (osvobajati) prekletstva, zakleti (zaklinjati) koga (naspr. dēvovēre): eidemque illi Eumolpidae sacerdotes rursus resacrare sunt coacti, qui eum devoverant N.

re-salvō -āre (—) -ātus (re in salvāre) zopet (znova) rešiti (reševati), zopet (znova) odrešiti (odreševati), zopet (znova) otéti (otévati, otímati): resalvati ex monte Sion Aug., animam suam Hier.

rescuable [réskju:əbl] pridevnik
rešljiv, ki se da rešiti

salvable [sǽlvəbl] pridevnik
ki se more rešiti (o ladji), rešljiv

salvage [sǽlvidž]

1. samostalnik
navtika reševanje ladje ali ladijskega tovora
(= salvage money) nagrada za rešeno ladjo ali ladijsko blago; rešitev (iz požara, iz nevarnosti)

salvage boat, salvage vessel reševalni čoln, ladja

2. prehodni glagol
rešiti (ladjo, tovor) propasti; dvigniti (ladjo) z dna morja
ameriško, sleng, vojska opleniti

savable [séivəbl] pridevnik
arhaično rešljiv, ki se more rešiti; ki se more prihraniti

scape¹ [skéip]

1. samostalnik
arhaično rešitev; pobeg, beg

to have hairbreadth scapes za las uiti

2. prehodni glagol
arhaično uiti (čemu), ubežati; rešiti se (česa)

shelve [šelv]

1. prehodni glagol
položiti (dati) (knjigo) na polico; opremiti s policami; namestiti police (v omaro itd.)
figurativno odložiti, odgoditi (za daljši čas); razpustiti (urad ipd.); vreči med staro šaro (staro železo); odpustiti iz službe; opustiti, pokopati (načrt); ne rešiti (aktov, prošenj, vlog)

2. neprehodni glagol
polagoma (položno, poševno) se spuščati, biti nagnjen; viseti, moleti iznad česa

snap² [snæp] prehodni glagol
hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
neprehodni glagol
hlastniti (at po)
naglo poseči (at po)
havsniti z zobmi (at po)
(o psu); skušati ugrizniti (at koga)
póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
ameriško, sleng planiti (into v)
ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)

to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
to snap at the chance zgrabiti za priložnost
to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
the dog snapped at me pes je havsnil po meni
his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
to snap to attention nenadoma postati pozoren
to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
his nerves snapped živci so mu odpovedali
I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
the string snapped struna je počila
to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
the whip snapped bič je tlesknil (počil)

spaniare

A) v. tr. (pres. spanio) rešiti z limanic

B) ➞ spaniarsi v. rifl. (pres. mi spanio) rešiti se z limanic; pren. izmotati se

spastoiarsi v. rifl. (pres. mi spastoio)

1. rešiti se pripona

2. pren. rešiti se spon, predsodkov

spegnare v. tr. (pres. spegno) odkupiti, rešiti zastavljeno blago

stedescarsi v. rifl. (pres. mi stedesco) raznemčiti se; rešiti se nemštva

study out prehodni glagol
raziskati, skušati rešiti (vprašanje, problem), odkriti (sredstvo)

super-sedeō -ēre -sēdī -sessum (super in sedēre)

1. sedeti nad čim, na čem; z dat.: elephanto, tentorio Suet.; z acc.: ansa, quam supersedebat aspis Ap.

2. metaf.
a) predsedovati pri čem; z dat.: litibus familiae Ca. = razsoditi (razsojati) spore (prepire).
b) (o)pustiti ((o)puščati) kaj, izogniti (izogibati) se čemu, okaniti se česa, rešiti (reševati) se, vzdrž(ev)ati se česa, rešen, odvezan, oproščen biti česa; z abl.: istis verbis, istis rebus Pl., nuptiis Tit. ap. Non., labore itineris Ci. ep., proelio C.; impers.: omnino oratione supersedendum est Ci., posse complexione supersederi Ci., complexione supersedendum est Corn., cum hodie litibus et iurgiis supersederi aequum sit L., tributo ac dilectu supersessum (sc. est) L.; z dat.: pugnae Auct. b. Afr., maledicto Ap., exemplis Gell.; z acc.: affines operam supersederunt Gell.; v pass.: haec causa non visa est supersedenda Corn., istis omnibus supersessis Ap.; z inf. opustiti (opuščati), odvezan biti, ne hoteti, ne marati: de virtute eorum proloqui supersederunt Sis. ap. Non., supersedissem loqui apud vos L., supersedere certare, de amicitia agere L., castigare territos Cu., scribere Plin. iun., spectare Suet., deflectere ad visendum Apin Suet., te habere civem Val. Max.