Franja

αὐθ-ᾱ́δης 2 [Et. αὐτοϝαδής, αὐτός, ἁδεῖν, ἁνδάνω] 1. predrzen, prevzeten, brezobziren. 2. svojevoljen, samovoljen, trmast.

ἐπεσ-βόλος 2 (ἔπος, βάλλω) drznih ust, zbadljiv, predrzen; brbljav.

ἐπι-βαίνω [gl. βαίνω, ep. praes. inf. ἐπιβαινέμεν, aor. cj. 1. pl. ἐπιβείομεν (-βήομεν), inf. ἐπιβήμεναι, aor. mixtus ἐπεβήσετο, imper. ἐπιβήσεο, trans.: inf. fut. ἐπιβήσεμεν, aor. ἐπέβησα, cj. ἐπιβήσομαι, -βήσετε, imp. ἐπίβησον] I. intr. a) stopim kam, na kaj, v kaj, grem na, hodim po ἵππων, δίφρου, νεῶν, γαίης, ναυσί, τινί NT, λειμῶνα, γῆν, Πιερίαν pridem, preletim, ἐπὶ τὴν νῆα, ἐπὶ τὴν χώραν, εἴς τι NT, ἐπὶ νεώς, ἐπέβησαν τοῦ τείχους splezali so, popeli so se na zid, εἰς τὸν Ὠκεανόν vozim se po; b) sovražno: τινί grem proti komu, napadem; pren.: zadene, zgrabi me kaj (nesreča), pride kaj črez mene πρός τινα, πληγὴ Διός σε; c) dosežem, pridem do česa σοφίας, ἀναιδείης vdam se nesramnosti, sem predrzen, (nesramen), εὐσεβίας hodim po poti pobožnosti, sem pobožen, εὐφροσύνης obrnem se k veselju, postanem vesel, δόξης οὔποτ' τῆσδ' ἐπιβάντες nikoli se nismo tega nadejali. II. trans. 1. storim ali pustim, da stopi kdo na kaj τινὰ ἵππων, popeljem v (domovino) πάτρης, spravim na πυρῆς, peljem k časti, povzdigujem do slave εὐκλείης, dovedem do pameti σαοφροσύνης. 2. νευράν napenjam.

ἐχέ-θῡμος 2 ep. kdor zna srce brzdati, οὐκ ἐχέθυμος lahkomiseln, predrzen.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.

κινδῡνευτής, οῦ, ὁ predrzen človek, predrznež, vratolom.

κύνεος 3 (κύων) ep. pasji, nesramen, predrzen.

λαβρ-αγόρης, ου, ὁ (λάβρος, ἀγορεύω) ep. predrzen blebetač.

λαμυρός 3 požrešen, lakomen; predrzen, nesramen.

μάταιος 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. μεταμώνιος ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. – adv. ματαίως brez vzroka (razloga).

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

μοθωνικός 3 razuzdan, predrzen, ošaben.

νεᾱνικός 3 (νεανίας) 1. mlad(eniški), mladosten, živahen, hraber, podjeten, hud. 2. razposajen, lahkomiseln, predrzen, prevzeten.

ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.

προ-πετής 2 (προ-πίπτω) 1. naprej nagnjen ali ležeč, zleknjen, ζῇ trdno speč. 2. a) voljan, pripravljen; b) prenagljen, nepremišljen, predrzen. – adv. -ῶς prenagljeno, predrzno, nepremišljeno, hitro.

ῥιψο-κίνδῡνος 2 (ῥίπτω) kdor se postavlja v nevarnost, predrzen, vratolomen ἔργον; subst. predrznež, vratolom.

τάλᾱς, τάλαινα, τάλαν (gl. τλῆναι) [gen. τάλανος, voc. τάλαν, sup. ταλάντατος] 1. trpeč, beden, nesrečen, ubog, reven. 2. predrzen, nesramen, smel.

τόλμα, ἡ (τλήναι) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo.