Franja

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

intarzija samostalnik
1. umetnost (okrasek v lesu) ▸ intarzia, faberakásKmečke skrinje, okrašene z intarzijo, izvirajo iz 18. in 19. stoletja. ▸ A míves intarziás parasztládák a 18. és 19. századból származnak.Poseben detajl v dnevnem prostoru je vrhunsko izdelana lesena intarzija v parketu - roža vetrov. ▸ A nappali különleges részlete a parketta míves, szélrózsát formázó faberakása.Skrinja je v celotni narejena iz rožnega lesa z umetniškimi intarzijami. ▸ A láda teljes egészében rózsafából készült és művészi intarziákkal van díszítve.

2. neštevno, umetnost (tehnika krašenja lesa) ▸ intarzia, faberakásUmetnik je uporabil težavno tehniko intarzije. ▸ A művész a bonyolult intarziatechnikát alkalmazta.

izred|en [é] (-na, -no) außerordentlich; (nenavaden) außergewöhnlich, ungemein; (čisto poseben) bemerkenswert; javni prevoz: unfahrplanmäßig; delovno mesto: außerplanmäßig; vlak: außerfahrplanmäßig; Sonder- (dopust der Sonderurlaub, vlak der Sonderzug, ponudba das Sonderangebot, predstava die Sondervorstellung, seja die Sondersitzung, dovoljenje die Sondergenehmigung); Ausnahme- (cena der Ausnahmepreis, ponudba das Ausnahmeangebot, situacija die Ausnahmesituation); Über- (dolžina die Überlänge, velikost die Übergröße)
izredni profesor außerordentlicher Professor, der Extraordinarius

kapitél (arhitektura) chapiteau moški spol

korintski (ionski) kapitel chapiteau corinthien (ionien); (poglavje) chapitre moški spol
to je poseben kapitel c'est une autre histoire

knjig|a¹ ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
politično: bela knjiga das Weißbuch
modra knjiga das Blaubuch
zelena knjiga das Grünbuch
-buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
… knjige/knjig Buch-, Bücher-
(nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
biti nor na knjige ein Büchernarr sein
sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
| ➞ → lekcionar

kȕrijālan -lna -o kurialen: -o pismo kurialna pisava, poseben stil latinice, s katero so pisani starejši dokumenti papeške pisarne

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

lúmen (-mna) m

1. anat. (svetlina) luce

2. fiz. lumen:
iron. človek res ni poseben lumen l'uomo non è proprio un lume

modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

modo adverbial prislovno določilo
modo conjuntivo konjunktiv
imperativo velelnik
modo indicativo povedni naklon
modo infinitivo nedoločnik
a(l) modo de po načinu; kot
de algún modo na kakršen koli način
a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
de ese modo na ta način; tako
de otro modo drugače, sicer
de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
de ningún modo nikakor
de modo que tako da; da bi
en cierto modo tako nekako
por modo de kot
modos pl vedenje, manire
con modos dostojno
de todos modos vsekakor; popolnoma

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odtís(k) impresión f ; huella f

korekturni odtis prueba f de imprenta, (v stolpcu) galerada f
krtačni odtis prueba f, galerada f
mavčni odtis impresión f en yeso
poseben odtis tirada f aparte
poskusni odtis prueba f, (v stolpcu) galerada f
prstni odtis impresión f digital (ali dactilar), huella f dactilar
voščeni odtis impresión f sobre (ali hecha en) cera
vzeti prstne odtise registrar las huellas dactilares (ali digitales)

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

popúst reduction, discount, rebate; concession; abatement, allowance

polovičen popúst 50% discount
poseben popúst special discount
dovoljujemo vam 5% popúst we allow (ali grant) you 5% (five per cent) discount
dovoljujemo vam zaprošeni popúst v ceni we agree to grant you the desired reduction in price
odobriti popúst to agree to a reduction in price
prodajati s popústom to sell at a discount, (pogovorno) to knock something off (the price)
kupil sem to s popústom (pogovorno) I bought it on the cheap

poudar|ek moški spol (-ka …)

1. (naglas) der Akzent, die Betonung, der Ton; na zadnjem zlogu: die Endbetonung

2. der Nachdruck; pri govorjenju: die Eindringlichkeit; barvni ipd.: die Hervorhebung; (težišče) der Schwerpunkt, das Schwergewicht; (svetlobni poudarek) das Glanzlicht
dati poseben poudarek čemu (einer Sache) Nachdruck verleihen
s poudarom zlog: betont (na zadnjem zlogu endbetont, s šibkim poudarom [schwachbetont] schwach betont), trditev: mit Nachdruck