Franja

vapor moški spol para, hlap; izparevanje, izhlapevanje; gost dim; parnik; muha(vost)

vapor correo poštni parnik
vapor rápido brzi parnik
vapor de ruedas parnik na kolesa
baño de vapor parna kopel
buque de vapor parnik
caballo de vapor konjska sila
caldera de vapor parni kotel
calefacción de (ali por) vapor parna kurjava
máquina de vapor parni stroj
al vapor s polno paro
por vapor s parno silo
vapores pl (živčni, histerični) napadi
le dan vapores dobiva omedlevične napade
compañía de vapores paroplovna družba

variety [vəráiəti] samostalnik
raznolikost, raznoterost, mnogostranost, pisanost; sprememba; variacija, varianta; posebna vrsta, podvrsta, sorta; izbor, sortiment, niz, množica
gledališče varieté, zabavišče z raznovrstnimi nastopi

for a variety of reasons iz raznih razlogov
variety in food raznoterost v hrani
a life full of variety sprememb polno življenje
variety shop ameriško trgovina z mešanim blagom
a variety of silks sortiment svil
variety of shapes raznolične oblike
the variety of landscape raznolikost pokrajine
variety show varietejska predstava
there are a variety of objections to that je obilo ugovorov proti temu

vêdro bucket; pail

polno vêdro (a) bucketful
vêdro za mleko milk pail
pol vêdra mleka half a pail of milk

voll poln (von/mit česa); (ganz) cel, ves; Gesicht: okrogel; Haar: gost; Erfolg, Abhängigkeit: popoln; (betrunken) nacejen, pijan; ausschöpfen usw.: v polni meri, v celoti; volle Beschäftigung polna zaposlitev; ein volles Jahr celo leto, vse leto; voll und ganz v celoti; aus voller Brust/aus vollem Halse na ves glas; aus vollem Herzen iz vsega srca; aus dem vollen z velikega kupa; in vollen Zügen globoko; im vollen v obilju; ins voll greifen posegati v polno vrečo; voll sein biti poln, biti sit, (betrunken sein) biti nacejen; volle Hände haben imeti polne roke; jemanden nicht für voll ansehen/nehmen ne jemati čisto resno

Volldampf, der, mit Volldampf s polno paro

vreč|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Sack (mornarska Seesack, papirnata Papiersack, poštna Postsack, prašna Staubsack, spalna Schlafsack, iz jute Jutesack, krompirja Kartoffelsack, moke Mehlsack, peska Sandsack, za krompir Kartoffelsack, za varovanje proti moljem Mottensack, z denarjem Geldsack, z mavcem Gipssack); majhna papirnata: der Beutel
medicina kilna vreča Bruchsack
količina: Sackvoll
na vreče/po vrečah, cele vreče säckeweise, sackweise
papir za vreče das Sackpapier
polniti v vreče einsacken, absacken, sacken
polnjen v vreče sackweise, abgefüllt
skakanje v vreči das Sackhüpfen
utopiti v vreči säcken
posegati v polno vrečo ins Volle greifen

vrédnost value; worth; price

brez vrédnosti valueless, worthless, of no worth
vrédnost dela value of labour
v vrédnosti od... to the value of..., worth...
nekaj brez vrédnosti (figurativno) a dead loss
kalorična vrédnost calorific value
komercialna vrédnost commercial value
maksimalna vrédnost maximum value
stalna vrédnost fixed value
zamenjalna vrédnost exchange value
vrédnost po računu value according to the account
nominalna vrédnost face value
vrédnost 1.000.000 SIT a million tolars' worth
prijava vrédnosti declaration of value
diamant zelo velike vrédnosti a very valuable diamond
ocenjevalec vrédnosti valuer
vzorec brez vrédnosti sample of no value
znamke v vrédnosti 50.000 SIT fifty thousand tolars' worth of stamps
to nima nobene vrédnosti there is no price for it
izvleči polno vrédnost iz... to get full value out of...
pasti v vrédnosti to depreciate
podcenjevati (precenjevati) vrédnost česa to undervalue (to overvalue) something
prekositi v vrédnosti to outvalue
pripisovati preveliko vrédnost čemu to set too much value upon something
polagati veliko vrédnost na... to make much of..., to care much about..., to set great store by...

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zadet|ek [é] moški spol (-ka …)

1. pri streljanju, bombardiranju: der Treffer, der Einschlag, das Einschlagloch
zadetek bombe der Bombeneinschlag, der Bombentreffer
pri streljanju: der Treffer, der [Einschuß] Einschuss
zadetek v polno der Volltreffer

2. šport (gol) der Treffer, das Tor (častni der Ehrentreffer, das Ehrentor)
doseči zadetek einen Treffer erzielen
brez zadetkov torlos
z veliko zadetki torreich

3. na loteriji, stavi: der Treffer, der Gewinn, Lotteriegewinn, Lottogewinn; vsota: die Gewinnsumme
zadetek v blagu der Sachpreis, die Sachprämie
seznam zadetkov die Gewinnliste

zadétek hit

direkten zadétek direct hit
zadétek v polno good shot
zadétek (dobitek) v loteriji lottery prize, prize in a raffle
trikratni (zaporedni) zadétek istega igralca šport hat trick

zadéti to hit

zadéti na mino pomorstvo to hit a mine
zadéti terno, glavni dobitek (figurativno, priti nenadoma do denarja) to hit the jackpot
zadéti z glavo ob kaj to hit one's head against (ali upon) something
zadéti v črno to hit the nail on the head, to hit it
zadéti na (najti) nafto to strike oil
zadel si! you have hit it!
slikar ni zadel izraza mojega obraza the painter has not caught the expression of my face
zadéti v loteriji to win (ali to gain, to draw) a prize in a lottery (ali in a raffle)
zadéti ob, na to strike (ali to knock, to jostle) against, to bump into (ali against)
zadéti na to strike upon, to hit on
zadéti v polno to score a direct hit

zadoščênje satisfacción f

zahtevati (dobiti) zadoščenje pedir ali demandar (obtener) satisfacción
dati polno (javno) zadoščenje dar cumplida (pública) satisfacción

zajemati življenje z veliko žlico frazem
(zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
Sopomenke: zajemati življenje s polno žlico

zaposlen [ê] (-a, -o)

1. beschäftigt (delno teilzeitbeschäftigt, polno vollbeschäftigt, premalo unterbeschäftigt, zelo [vielbeschäftigt] viel beschäftigt)

2. (v poklicu) berufstätig, erwerbstätig, werktätig

3. (dejaven) tätig
biti zaposlen zu tun haben, tätig sein
biti do kraja zaposlen voll ausgelastet sein

zaposlén occupé; employé

polno zaposlen (v ustanovi, društvu) employé à plein temps
zelo zaposlen très (ali fort) occupé (ali affairé)

zaposlen|i [ê] moški spol (-ega …)

1. der Beschäftigte (ein -r) (delno Teilzeitbeschäftigter, polno Vollzeitbeschäftigter); (poklicno aktivni) der Berufstätige (ein -r), der Erwerbstätige (ein -r), der Werktätige (ein -r)

2. v danem podjetju: der Werkangehörige (ein -r)

3. množina (osebje) die Belegschaft, das Personal
…zaposlenih Personal-
(seznam das Personalverzeichnis, število die Personalstärke, der Personalbestand, zastopstvo die Personalvertretung, zbor die Personalversammlung)

zaseden [é] (-a, -o)

1. besetzt (tudi telefonska linija)
nezadostno zaseden unterbesetzt
slabo zaseden dünnbesetzt
polno zaseden vollbesetzt
znak za zasedeno linijo das Besetztzeichen

2. kapaciteta: ausgelastet; hotel ipd.: ausgebucht, voll belegt
premalo zaseden kapaciteta: nicht ausgelastet, hotel: unterbelegt

3. vojska besetzt, okkupiert

zaséden occupé ; (vlak, avtobus) complet ; (človek) pris, retenu

polno (slabo) zaseden (gledališče) plein (presque vide)