óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
Zadetki iskanja
- oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body
fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity - osében personal; individual
osebni izkaz documento m de identidad
osebno namigovanje alusión f personal
osebni podatki datos m pl personales
osebna svoboda libertad f individual
osebni opis (v potnem listu) señas f pl personales
osebni avto automóvil m
osebno dvigalo ascensor m
osebna unija unión f personal
osebni kult (pol) culto m a la personalidad
osebno ime nombre m de persona
osebni zaimek pro nombre m personal
osebna škoda daño m personal
osebni vlak (voz, vagon) tren m (vagón m) de viajeros
osebni (potniški) promet tráfico m de viajeros
osebna tehtnica báscula f (médica)
osebna izkaznica carné (ali carnet) m de identidad - ôsel (ôsla) m
1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
osel riga l'asino raglia
jahati na oslu cavalcare l'asino
natovorjen kot osel carico come un asino
trmast kot osel testardo come un mulo
to ti je kronan osel un asino calzato e vestito
2. pren. asino, somaro:
kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
molči, osel zitto, asino che non sei altro
pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
PREGOVORI:
kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - podóba (-e) f
1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo
2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti
3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie - poizvédeti (-vém) | poizvedováti (-újem) perf., imperf. procurarsi, prendere informazioni (su, circa); investigare, informarsi (circa, su); documentarsi (su):
poizvedoval je med znanci, če ga je kdo videl si informò tra i conoscenti se qualcuno l'avesse visto
poizvedovati o kom inquisire su una persona, richiedere notizie di qcn. - poljúben cualquiera ; (na prosto izbiro) discrecional
ob poljubnem času a cualquier hora que se desee
poljubna knjiga cualquier libro
vsaka poljubna oseba (una persona) cualquiera
poljubno a voluntad, a gusto, a discreción
poljubno veliko cualquier cantidad, cuantos se deseen (ali se quieran) - povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - povozíti (-vózim) perf.
1. investire, travolgere:
povozil ga je avto è stato investito da un'auto
2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere - povpréčen (-čna -o) adj.
1. medio:
povprečna hitrost, razdalja, višina velocità, distanza, altezza media
šol. povprečna ocena media (dei voti)
2. pejor. mediocre; ekst. tipo; passabile, scadente, rasoterra, tollerabile:
povprečna inteligenca un'intelligenza mediocre
soc. povprečen človek uomo massa; persona media, uomo medio; pejor. persona, uomo mediocre
povprečni dohodek reddito tipo, medio
3. redko (prečen) trasversale - práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica - práven jurídico
pravni jezik lenguaje m jurídico
pravna fakulteta Facultad f de Derecho
pravna oseba persona f jurídica
pravni postopek procedimiento m (judicial)
pravno vprašanje cuestión f jurídica - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)
A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni
B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero - preudáren (-rna -o) adj. savio, assennato, riflessivo, provvido; misurato, posato:
preudarna oseba persona riflessiva, sensata
preudarno vedenje atteggiamento misurato
preudarni poseg Državne banke je rešil gospodarstvo pred hudo krizo il provvido intervento della Banca Nazionale salvò l'economia dalla grave crisi - prisŕčen (-čna -o) adj.
1. affettuoso, caloroso, cordiale, sentito:
prisrčen človek una persona affettuosa
prisrčna hvala! sentiti ringraziamenti
prisrčne pozdrave! cordiali saluti!
prisrčen sprejem accoglienza calorosa
2. carino, grazioso, leggiadro:
prisrčna deklica una bambina graziosa - prostóst (-i) f libertà:
jur. odvzem prostosti privazione della libertà
protipravni odvzem prostosti sequestro di persona
omejitev prostosti restrizione della libertà
na prostosti in libertà, a piede libero
pustiti na prostost mettere in libertà, rilasciare - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata - rodbínski de familia; familiar
rodbinski član miembro m (ali persona f) de la familia
rodbinski album álbum m familiar
rodbinska grobnica panteón m de familia
rodbinski krog seno m de la familia
rodbinska podobnost aire m (ali parecido m) de familia
rodbinska sreča felicidad f doméstica
rodbinska zadeva asunto m de familia
rodbinsko življenje vida f familiar (ali de familia)
rodbinsko ime apellido m
rodbinska doklada plus m de cargas familiares
rodbinski oče padre m de familia
rodbinski prirastek aumento m de la familia - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani