Franja

dihálen breathing; respiratory

dihálni (kisikov) aparat respiratory apparatus, respirator
dihálni organ respiratory organ
dihálne vaje respiratory exercises pl

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl

držáven (-vna -o) adj. dello Stato, di stato, statale; statuale; nazionale:
državni aparat, organ apparato, organo statale
državni proračun bilancio dello Stato, statale
državna administracija, ureditev amministrazione, assetto dello Stato
državna meja, politika confine di Stato, politica dello Stato
državna zastava, himna bandiera, inno nazionale
državni grb stemma nazionale
državne barve colori nazionali
šport. državni prvak campione nazionale
šport. državna reprezentanca (rappresentanza) nazionale
državni uradnik, uslužbenec (impiegato) statale
državna šola scuola statale
državno podjetje azienda statale
jur. državno pravo diritto pubblico
državni udar colpo di stato
državni zbor (v Sloveniji) assemblea nazionale; (v Avstriji, Švici) consiglio nazionale; (v Nemčiji) Bundestag, dieta federale

državn|i (-a, -o) staatlich; national; (v lasti države) staatseigen; notranji: innerstaatlich; National-, Staats-, lastni: Landes- (jezik die Landessprache, prvak Landesmeister, rekord Landesrekord, barve Landesfarben množina, aparat der Staatsapparat, bankrot der Staatsbankrott, blagor das Staatswohl, denar Staatsgelder množina, dolgovi Staatsschulden množina, grb das Staatswappen, interes das Staatsinteresse, izdatki Staatsausgaben množina, izpit das Staatsexamen, die Staatsprüfung, jezik die Staatssprache, kapitalizem der Staatskapitalismus, komisar der Staatskommissar, organ die Staatsbehörde, poglavar das Staatsoberhaupt, pogreb das Staatsbegräbnis, posli Staatsgeschäfte množina, praznik der Nationalfeiertag, Staatsfeiertag, prihodki Staatseinnahmen, množina, proračun der Staatshaushalt, sekretar der Staatssekretär, simbol das Hoheitszeichen, das Staatssymbol, uradnik der Staatsbeamte, banka die Staatsbank, cerkev die Staatskirche, dotacija der [Staatszuschuß] Staatszuschuss, kontrola die Staatsaufsicht, kriza die Staatskrise, lastnina das Staatseigentum, nagrada der Staatspreis, oblast die Staatsgewalt, die Staatsmacht, obveznica die Staatsanleihe, opera die Staatsoper, politika die Staatspolitik, služba der Staatsdienst, tajnost das Staatsgeheimnis, uprava die Staatsverwaltung, varnost die Staatssicherheit, der Staatsschutz, vera die Staatsreligion, zadolženost die Staatsverschuldung, gledališče das Staatstheater, oblastvo die Staatsobrigkeit, podjetje das Staatsunternehmen, der Staatsbetrieb, poroštvo die Staatsbürgschaft, posojilo die Staatsanleihe, premoženje das Staatsvermögen, žalovanje die Staatstrauer)
v državni režiji unter staatlicher Regie
v državni službi beim Staat
na državne stroške auf Staatskosten

dvanajstnik samostalnik
anatomija (organ) ▸ patkóbél

erkranken zboleti, oboleti (an za), Organ: biti prizadet

Evropska komisija stalna zveza
(organ EU) ▸ Európai Bizottság

fink|a ženski spol (-e …) (češplja, ženski spolni organ) die Möse

Generalna skupščina OZN stalna zveza
(organ OZN) ▸ ENSZ Közgyűlése
Sopomenke: Generalna skupščina ZN

Generalna skupščina ZN stalna zveza
(organ OZN) ▸ ENSZ Közgyűlése
Sopomenke: Generalna skupščina OZN

genitál -ă (-i, -e) adj. genitalen, spolen
□ organ genital spolni organ, spolovilo

geschäftsführend poslovodeč, poslovoden; geschäftsführendes Organ poslovodni organ

gesetzgebend, Recht zakonodajen; gesetzgebende Gewalt zakonodajna oblast; gesetzgebende Körperschaft zakonodajni organ

gibaln|i (-a, -o) Bewegungs- (organ das Bewegungsorgan, vijak die Bewegungsschraube, anatomija živec der Bewegungsnerv, stanje der Bewegungszustand)

goût [gu] masculin okus; okusnost; figuré čut za lepoto, dober okus; (umetnost) manira, (slovstvo) slog; posebna ljubezen, nagnjenje, smisel, zanimanje; populaire vonj, duh

au goût, du goût de quelqu'un po okusu kake osebe
au goût du jour moden, v modi
avec goût okusno, z okusom
dans le dernier goût moderno, po zadnjem okusu
de haut goût močno začinjen ali soljen, figuré popran
goût pour la peinture smisel za slikarstvo
mauvais goût slab okus
de mauvais goût (figuré) slabega okusa, brez okusa, kičast
par goût iz zadovoljstva, za šalo
c'est affaire de goût to je stvar okusa, naziranja
chacun (à) son goût vsak po svojem okusu, okusi so različni
bon goût dober okus, okusnost
de bon goût dobrega okusa, okusen
des goûts et des couleurs on ne discute pas (proverbe) vsak ima svoj okus
aberration féminin du goût zmota, zabloda okusa
organe masculin du goût organ za okus
plaisanterie féminin de mauvais goût neokusna, slaba šala
goût de l'épargne smisel za varčevanje
goût de l'ordre redoljubnost
goût de la responsabilité smisel, čut za odgovornost
goût de la sensation nagnjenje za senzacije
la crème a un goût krema ima slab okus
la vie n'a plus de goût pour moi nimam več veselja do življenja
avoir le goût de, du goût pour quelque chose imeti veselje, nagnjenje za kaj
n'avoir pas de goût biti brez okusa
avoir un goût de quelque chose imeti okus po čem
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
avoir un goût de revenez-y (familier) biti tako dober, da si človek tega še želi (o jedi)
être de, avoir bon, mauvais goût imeti dober, slab okus
être en goût de imeti veselje, nagnjenost za
mettre quelqu'un en goût zbuditi v kom nagnjenje, željo, veselje za kaj; privesti ga na okus za kaj
(populaire) faire passer le goût du pain à qn ubiti koga
faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose komu kaj zagabiti
prendre goût à quelque chose dobiti okus, nagnjenje, veselje za kaj
prendre goût de quelque chose privzeti vonj po čem

govor¹ [ô] moški spol (-a …) die Rede (tudi lingv.), der [Redefluß] Redefluss
govor in odgovor Rede und Gegenrede
govor je o … die Rede ist von …, die Sprache ist von …
govor narave die Natursprache
lingv. premi govor direkte Rede
odvisni govor indirekte Rede
motnja govora medicina die Sprachstörung
organ govora das Sprechorgan
razvoj govora die Sprachentwicklung
pravo svoboda govora die Redefreiheit
vzeti dar govora die Sprache verschlagen/rauben
spoznati po govoru an der Sprache erkennen
|
figurativno govor je o … es ist von … die Rede
o tem ni govora davon kann keine Rede sein

góvoren speaking; concerned with speech

góvorni spodrsljaj slip of the tongue
góvorni organ organ of speech, speech organ

govorílen

govorilni organ órgano m de la voz (ali de la fonación)

govorn|i [ô] (-a, -o) gesprochen; Sprech-, Sprach- (organ das Sprechorgan, cev das Sprachrohr, motnja die Sprachstörung, napaka der Sprachfehler, Sprechfehler, naprava die Sprechanlage, situacija die Sprechsituation, spretnost die Sprachfertigkeit, tehnika die Sprechtechnik, vaja die Sprechübung, vzgoja die Sprecherziehung, dejanje der Sprechakt, anatomija središče/center das Sprachzentrum)
govorno moten sprachgestört
govorno motena oseba der / die Sprachbehinderte
govorno spreten zungenfertig