Franja

Zadetki iskanja

  • poslúšnost obediencia f

    odpovedati poslušnost negarse a obedecer; negar la obediencia; desobedecer
  • posvéten (-tna -o) adj.

    1. laico, profano, secolare:
    posvetni človek laico
    posvetna obleka abito secolare
    posvetna oblast potere temporale, potere terreno (proti: potere spirituale); potere civile, potere politico (proti: potere religioso, potere ecclesiastico); hist. braccio secolare
    posvetno sodstvo giustizia secolare, tribunali secolari

    2. temporale, terreno:
    odpovedati se posvetnim željam rinunciare ai piaceri terreni
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • prestol [ê] moški spol (prestóla …) der Thron
    dedič prestola der Thronerbe, Kronerbe
    dedinja prestola die Thronerbin
    pravica do prestola die Thronberechtigung
    postavitev na prestol die Inthronisation, die Thronbesteigung
    pretendent na prestol der Thronanwärter
    stopiti/sesti na prestol/zasesti prestol den Thron besteigen
    vreči s prestola entthronen (tudi figurativno)
    odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung
    odpovedati se prestolu abdanken
  • prêstol (-óla) m

    1. trono; soglio (pontificio, reale):
    priti na prestol ascendere, salire al trono
    sedeti na prestolu (prestolovati) sedere in trono, sul trono

    2. pren. (vladar, vladarska oblast) trono:
    cerkev in prestol (cerkvena in vladarska oblast) il trono e l'altare
    odpovedati se prestolu abdicare al trono
    pahniti, vreči s prestola cacciare dal trono

    3. seggio:
    pren. papeški, škofovski prestol seggio papale, episcopale

    4. pren.
    potisniti, vreči s prestola scalzare dal trono
    pren. sedeti na prestolu regnare, governare
  • prêstol trono m

    pretendent na prestol pretendiente m al trono
    odpoved prestolu abdicación f
    nasledstvo na prestolu sucesión f al trono
    naslednik na prestolu heredero m del trono
    zasedba prestola advenimiento m al trono
    odpovedati se prestolu abdicar
    pahniti s prestola destronar
    zasesti prestol subir al trono
  • prêtrise [prɛtriz] féminin mašniško posvečenje; duhovništvo, duhovniški stan

    recevoir la prêtrise biti posvečen za duhovnika
    renoncer à la prêtrise odpovedati se duhovniški službi
  • priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

    se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
    être privé de quelque chose biti brez česa
    priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
    priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
    elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
    elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila
  • renuncia ženski spol odpoved, odreka

    hacer renuncia a odpovedati se, odreči se čemu
    presentar su renuncia odreči se (službi)
  • répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

    répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
    répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
    répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini
  • repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

    Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.
  • resile [rizáil] neprehodni glagol
    odskočiti, skočiti nazaj; odbiti se, vrniti se (v prvotni položaj); biti prožen, elastičen; umakniti (umikati) se (nazaj), izogniti se

    to resile from a contract odpovedati pogodbo
  • revocar [c/qu] preklicati; odpoklicati; pregnati (dim); po-, pre-, beliti; na novo ometati; prikriti

    revocar una asemblea odpovedati zborovanje
    revocar una orden preklicati naročilo
  • ritirata f

    1. umik, umikanje:
    battere in ritirata pren. umakniti se z vso naglico, odpovedati se čemu
    fare una ritirata strategica pren. spretno se izvleči (iz godlje)

    2. pren. stranišče
  • Rolle2, die, (-, -n) vloga (tudi figurativ); aus der Rolle fallen slabo igrati svojo vlogo, odpovedati (v svoji vlogi), polomiti ga; sich in seine Rolle finden vživeti se v svojo vlogo; sich in jemandes Rolle versetzen vživeti se v čigavo kožo; eine große Rolle spielen biti pomemben, igrati veliko/pomembno vlogo; eine doppelte Rolle spielen igrati dvojno vlogo ( tudi figurativ ); keine Rolle spielen biti nepomemben, ne igrati vloge; seine Rolle ausgespielt haben opraviti, opleti
  • rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

    1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

    2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

    3. metaf.
    a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
    b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
    c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

    Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.
  • schenken podariti, dati; Getränke: točiti, natočiti; Aufmerksamkeit schenken nakloniti pozornost; Gehör schenken poslušati; Glauben schenken verjeti; Vertrauen schenken zaupati; (einem Verurteilten) das Leben schenken pomilostiti (na smrt obsojenega); einem Kind das Leben schenken poviti otroka; sich etwas schenken figurativ prihraniti si (kaj), odpovedati se (čemu); geschenkt zastonj; geschenkt! prava reč!
  • schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

    1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

    2. meton.
    a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
    b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
    c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.
  • seal2 [si:l] samostalnik
    pečat (tudi figurativno)
    žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
    tehnično sifon
    figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

    seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
    the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
    the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
    given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
    under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
    under the seal of confession pod spovednim pečatom
    under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
    he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
    to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
    to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj
  • služb|a1 ženski spol (-e …)

    1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

    2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

    3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
    škofovska služba das Bischofsamt
    |
    brez službe stellungslos
    … službe Dienst-
    (konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
    biti v službi im Dienst sein
    v notranji službi innendienstlich
    imeti službo Dienst haben
    menjati službo sich verändern
    najti službo unterkommen
    nastopiti službo seinen Dienst antreten
    odpovedati službo kündigen
    prošnja za službo die Stellenbewerbung
    sposoben za službo dienstfähig
    stopiti v službo pri in Dienst treten bei
    vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen