Franja

feed^*1 [fi:d]

1. prehodni glagol (on, with)
pitati, rediti, krmiti, pasti, hraniti; vzdrževati (ogenj); oskrbovati; netiti (strasti); podajati (žogo); dolivati (vodo)
gledališče prišepetavati

2. neprehodni glagol
jesti, žreti, hraniti se; rediti se; napasti se

pogovorno to feed the fishes imeti morsko bolezen
to feed one's eyes on z očmi kaj požirati
to feed out of s.o.'s hand biti domač, krotek

flank² [flæŋk] prehodni glagol
ob boku kriti; bok ogrožati; z boka napasti; bok napadati

to flank s.th. obiti kaj

flanquear (vojska) napasti z boka, braniti z boka

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se

fulminate [fʌ́lmineit]

1. neprehodni glagol
bliskati se, grmeti, razleteti se (against)
robantiti, besneti, rogoviliti

2. prehodni glagol
prekleti; nenadoma hudo napasti (bolečina); povzročiti eksplozijo

have at neprehodni glagol
napasti koga

inattaquable [inatakabl] adjectif ki ga ni moči napasti; nedotakljiv; juridique nespodbiten, nesporen; technique odporen

inattaquable par les acides odporen proti kislinam
droit masculin inattaquable nedotakljiva pravica

in-volō -āre -āvī -ātum

1. leteti (letati) v kaj (naspr. ēvolō): in villam intro involant columbae Varr., nidis Col., involandi potestas Col.

2. metaf.
a) (sovražno) proti komu hiteti, zagnati se v (na) koga ali kaj, planiti na(d) koga ali kaj, naglo napasti (napadati): adeo inprovisi castra involavere T., equitum turmas Amm., i. in capillum Ter., alicui in oculos Ter., ad aliquem Auct. b. Alx., in Psychen Ap., canino ori oculisque Luc. ap. Non.; pren.: animos cupido involat T. hipoma obide.
b) kaj (napasti in) vzeti, odvzeti, siloma polastiti se česa: provinciam Ci., in quem (possessionem) homines involaverunt Ci., pallium Cat., alicui anulum Petr., plus ex hereditate Petr.

Opomba: Star. soobl. induvolans: Enn.

istèretiti se -īm se
1. razbremeniti se
2. napasti koga, vreči se na koga: ti ćeš biti žrtva, tko izgubio da izgubio, na tebe će se isteretiti

jump down

1. neprehodni glagol
skočiti dol, doskočiti
pogovorno napasti z besedo, nasilno prekiniti govor

2. prehodni glagol
pomagati komu doskočiti

he jump downed the child down pomagal je otroku skočiti dol
to jump down s.o.'s throat nahruliti koga

jump on prehodni glagol
skočiti na (to)
navaliti na koga napasti, skočiti komu v lase
pogovorno zmerjati koga

knife² [náif] prehodni glagol
rezati, zabosti
ameriško, sleng komu za hrbtom kaj delati, zahrbtno napasti

mitbefallen^* tudi napasti/prizadeti; mitbefallen sein biti tudi prizadet/napaden

nàbahnuti -nēm s krikom napasti: nabahnuti na tursku vojsku

nabŕstiti se nàbr̄stīm se nabrstiti se, napasti se na brstju: koze se nabrstile

navójštiti nàvōjštīm dial. z vojaško močjo napasti: ako neprijatelj navojšti na naš grad

prásniti -em
1. ogrepsti: mačka me je prasnila
2. kresnuti: prasniti s šibico po škatii
3. prasnuti, udariti: prasniti v smeh
4. navaliti na koga, napasti koga: pes prasne v mačko
5. šmugnuti, klisnuti: prasniti po cesti; prasniti v mesto; vsak trenutek prasne avto mimo

prèpasti prèpadnēm
I.
1. nepričakovano napasti: naša patrola bila je prepadnuta jednim odredom konjanika
2. osupiti: prepasti koga
3. prestrašiti: kako si me danas prepao, nikada te poželjeti neću
II. prepasti se
1. osupniti: prepasti se od čega
2. prestrašiti se

prevenir* (glej venir) preprečiti, odvrniti; prehiteti; izogniti se; opozoriti, posvariti; pripraviti, opremiti; domnevati, predvideti; obvarovati, ščititi; predpisati, določiti; vplivati na; opaziti; nenadoma napasti

prevenir los deseos ustreči željam
prevenir (un peligro) preprečiti nevarnost
para prevenir equivocaciones da se izognemo nesporazumom
prevenirse pripraviti se, opremiti se; paziti se
prevenirse contra el (ali al) peligro zavarovati se zoper nevarnost
prevenirse de (ali con) provisiones založiti se z živežem
prevenirse de algn en la oración koga se spomniti v molitvi

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.