Franja

verūtum (verrūtum) -ī, n (verū) verút, en meter dolgo metalno kopje z ostjo, dolgo eno roko: S. fr., L., Lucr., Sil., Amm., Veg. idr., verutum in balteo defigitur C., veruta pila dicuntur quod veluti verua habeant praefixa P. F.

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

vmés por medio; en medio de; entre ambos; entre ellos (ozir. ellas)

poseči vmes interceder, intervenir en
govariti vmes (vmešati se v pogovor) entrometerse en la conversación, fam meter baza (en)
če ne pride kaj vmes salvo imprevisto

vréči echar; arrojar; tirar; lanzar (tudi bombe z letala)

vreči kaj za kom tirar (ali arrojar) a/c a alg
vreči iz hiše echar de casa, poner en (la puerta de) la calle
vreči v ječo meter en la cárcel
vreči komu kaj v glavo tirar a alg a/c a la cabeza
vreči oko na kaj poner la mira en a/c
vreči pogled na kaj echar una mirada a a/c
vreči s prestola koga destronar a alg
vreči puško v koruzo (fig) fam echar la soga tras el caldero
vreči senco proyectar sombra
vreči sidro echar ánclas, anclar, fondear
vreči se na kaj abalanzarse a a/c, fig dedicarse (de llemo) a a/c
vreči se komu k nogam echarse a los pies de alg
vreči se po kom (fig) parecerse mucho a alg

vrtnár jardinero m ; hortelano m ; horticultor m

cvetlični vrtnar floricultor m
kozla za vrtnarja postaviti poner al lobo a guardar las ovejas; meter al zorro en el gallinero

vtíkati glej vtakniti

povsod svoj nos vtikati fam meter las narices en todo

zadétek golpe m certero ; (pri streljanju) tiro m certero; blanco m

polni zadetek impacto m (en el blanco); (v loteriji) billete m (ali boleto m) premiado; (nogomet) tanto m, gol m
doseči zadetek (gól) marcar (ali meter) un gol

zapato moški spol čevelj; figurativno nespretnost, nerodnost

zapato botín polškorenj, visok čevelj
zapato de botones čevelj na gumbe
zapato de baile plesni čevelj
zapato de charol lakast čevelj
zapato de fieltro čevelj iz klobučevine
zapato de goma gumijast čevelj, galoša
zapato de señora (de caballero) damski (moški) čevelj
zapato de lazo(s), zapato de cordones čevelj na vezalke
meter en un zapato (a) koga v kozji rog ugnati
no le llega ni a la suela del zapato (fig) ne more se meriti z njim
¡zapato! gromska strela!

zapréti cerrar; encerrar ; (blokirati kredit, konto ipd.) bloquear

zapreti v omaro encerrar en el armario; (cesto, ulico) barrear; cerrar a la circulación; (plin, vodo, luč) cortar
zapreti se cerrarse, encerrarse
zapreti vodovodno pipo cerrar el grifo; (mejo) cerrar; (knjigo) cerrar; (s kordonom) acordonar
zapreti v ječo encarcelar; meter en la cárcel; (v zapor) detener
zapreti komu pot cerrar (ali cortar) el paso a alg, interponerse en el camino de alg
komu sapo zapreti quitar la respiración a alg
usta komu zapreti acallar (ali hacer callar) a alg, reducir al silencio a alg
vrata komu pred nosom zapreti fam dar a alg con la puerta en las narices

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zložljív pliant, pliable

zložljiv čoln (meter, stol) canot moški spol (mètre moški spol, siège moški spol) pliant
zložljiva miza table pliante
zložljiva postelja lit pliant

zvestôba fidelidad f ; lealdad f

zakonska zvestoba fidelidad f (ali fe f) conyugal
prelomitev zvestobe violación f de la fe jurada
prisega zvestobe juramento m de fidelidad, (vojaška) jura f de la bandera
prelomiti zvestobo ser infiel
preizkusiti zvestobo koga meter a prueba la fidelidad de alg

žép bolsillo m

iz žepa vzeti sacar del bolsillo
za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)

ἀ-μήτωρ, ορος (μήτηρ) 1. brez matere,. 2. čigar mati ni znana iz rodovnika NT. 3. nematerinski, μήτηρ mati, ki ni mati, nečloveška mati.

Δίνδυμον, τό gorovje v Frigiji; μήτηρ Δινδυμήνη frigijsko-lidijska boginja Kibela.

θεά, ἡ, ep. θέαινα [dat. pl. ep. θεῇς, θεῇσι] božica, boginja; μεγάλα θεά Demetra in Perzefona; αἱ σεμναί Erinije; adi. božanski μήτηρ.

μαῖα, ἡ [Et. hipokorist. od μήτηρ] 1. dojka, dojilja. 2. babica, mamica.

μᾱ́τηρ dor. = μήτηρ.

ὁμο-μήτριος 2 (μήτηρ) (od) iste matere; ἀδελφός polbrat.

παμ-μήτωρ, ορος, ἡ (μήτηρ) poet. prava mati, mati v pravem pomenu.