Franja

item¹ [áitəm] samostalnik
točka, predmet (dnevnega reda, programa, jedilnika); postavka, knjiženje; posameznost, nadrobnost, detajl; kratek članek, notica (zlasti v lokalnem časopisu); poštna pošiljka
glasba & gledališče komad

an important item važna stvar
a mere item malenkost
ekonomija credit item vpis v dobro

jezíti irritar, enojar; indignar; encolerizar; enfadar

jeziti se enojarse, irritarse, enfadarse, encolerizarse
jeziti se na koga enojarse con alg; guardar rencor a alg
za vsako malenkost se jeziti enfadarse por poco

klein majhen, bestimmt: mali, poetisch: mal, Preis: nizek; Seele: malenkosten, nepomemben; der kleine Finger mezinec; die kleine Zehe mezinec (na nogi); kleines Geld drobiž; kleines Geld haben imeti drobiž; im kleinen v malem; ein kleines malenkost; um ein kleines skoraj; ein klein wenig čisto malo; von klein auf od mladih nog; bis in kleinste do najmanjše podrobnosti; klein schreiben pisati z malo (začetnico), figurativ ne imeti za pomembno; klein beigeben popuščati; klein müssen morati na malo potrebo; auf klein stellen znižati (temperaturo itd.); klein anfangen z malim/z malega začeti; klein denken von slabo misliti o; groß und klein stari in mladi; klein von Wuchs majhne postave, nizke rasti; kleine Leute mali ljudje; klein, aber fein majhen, pa vreden

light¹ [lait] pridevnik (lightly prislov)
lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)

light of belief lahkoveren
light coin kovanec z nezadostno količino žlahtne kovine
elektrika light current šibki tok
light of foot (ali heel) lahkonog
light fingers dolgoprst (tat)
held in light esteem malo spoštovan
to hold s.th. light; ali to make light of s.th.; ali to set lightstore by nalahko kaj jemati
with a light heart z lahkim srcem
figurativno a light hand obzirnost, takt
light in hand poslušen (konj), lahko vodljiv
no light matter to pa ni malenkost
light metals lahke kovine
light opera lahka ali komična opera
light traffic majhen promet
light woman lahka ženska
light weights prelahke uteži
the ship returned light ladja se je vrnila brez tovora
vojska in light marching order na pohodu z malo tovora

lŭteus² 3 (lŭtum)

1.
a) iz greza (grezi), iz blata, iz ilovice: aedificium Plin., luteum opus fingit hirundo O. gnezdo, glebae Vitr. ilovnate grude, kosi ilovice.
b) pesn. glinen: toreuma Mart.
c) prstén: homo (= Adam) Prud.

2. blaten, blatnat, blatast: herus Pl., caput Rheni H., gallina luteis pedibus Plin., l. Vulcanus Iuv. umazan, sajav, sajast; pesn.: luteum ceromate corpus Mart. namazano, prevlečeno.

3. metaf. malopriden, ničvreden, malovreden: meretrix Pl., homo Ci., negotium Ci. malovredna reč, malenkost, Pelusiotas nos appellant et luteos Hier.

mȁčjī -ā -ē mačji: mačji mauk; -e maukanje; mačji rep; mačji kašalj ekspr. malenkost, malost; -a glava ekspr. velika uharica; -a meta bot. mačja meta; mačji grab bot. črni gaber; mačji rep bot. navadna smrečica; -e uho bot. grban; -e zlato mačje zlato; -e oko mačje oko, svetlobni odbojnik na cesti; -a muzika mačja godba

mačji kašelj frazem
(lahka naloga; malenkost) približek prevedka ▸ kismiska, gyerekjáték, pofonegyszerű
Najti zaposlitev ni mačji kašelj. ▸ Munkahelyet találni nem gyerekjáték.
Biti mama je težko delo, igralstvo je proti temu mačji kašelj. ▸ Anyának lenni nehéz dolog, a színjátszás ehhez képest kismiska.

moco moški spol sluz, smrkelj; gošča; utrinek

moco de pavo kožica pri puranovem kljunu
¡no es moco de pavo! to ni malenkost!
caérsele el moca alg. trapast biti
quitarse (limpiarse) los mocos usekniti se
tener mocos smrkav biti

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

mustard-seed [mʌ́stədsi:d] samostalnik
botanika gorčično seme

grain of mustard-seed malenkost, ki lahko postane zelo važna

nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

nada bueno nič dobrega
¡nada de bromas! šalo vstran!
nada de eso nikakor ne, tega pa ne
nada entre dos platos malenkost
nada más nič več, sicer nič
antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
nada más que le, samo, zgolj
nada menos nič manj
¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
de aquí a nada takoj nato
más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
por nada del mundo za nič na svetu
irritarse por nada takoj vzkipeti
mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
si nada supieras če bi kaj izvedel

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

nonada prav nič

nonada f malenkost

nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

nube de lluvia deževen oblak
nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
nubes de polvo oblaki prahu
como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
remontarse a las nubes mnogo si domišljati
nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)

nulla

A) pron. nič

B) m nič:
un nulla malenkost, bagatela:
cedere qcs. per un nulla prodati kaj za bagatelo
ritornare al nulla umreti

C) avv. nič:
per nulla sploh ne, nikakor ne
non contare nulla ne veljati, ne šteti nič

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist