Franja

komisár (-ja) m commissario:
policijski komisar commissario di polizia
hist. (v nekdanji SZ) ljudski komisar commissario del popolo
visoki komisar OZN za begunce Alto Commissario dell'ONU per i profughi

komisariát (-a) m commissariato:
policijski komisariat commissariato di polizia
hist. (v nekdanji SZ) ljudski komisariat commissariato del popolo

krajéven local

krajévni ljudski odbor local people's committee
krajévne oblasti local authorities pl
krajévna skupnost local community
krajévni promet local traffic
krajévna železnica local railway

lacrima (napačno pisano tudi lachrima in lachryma, stlat. in predklas. lacruma, dacruma, dacrima) -ae, f (indoev. kor. *dakru; prim. gr. δάκρυ, δάκρυον, δάκρυμα = got. tagr = stvnem. zakar = nem. Zähre solza; v klas. in poklas. lat. je obveljala sab., po ljudski etim. na lacer naslonjena obl. lacrima (s sab. l nam. d))

1. solza: lacrumas haec mihi, quom video, eliciunt Pl., prae laetitia lacrumae prosiliunt mihi Pl., homini ilico lacrumae cadunt quasi puero gaudio Ter., vide hunc, meae in quem lacrumae guttatim cadunt Enn. ap. Non., lacrimas siccare cadentes Pr., miseret lacrimarum, luctuum, orbitudinis Acc. ap. Non., lacrumis cum multis Naev. ap. Serv. ali multis cum lacrimis Ci. ep., C. ves v solzah, silno solzeč se, debilitor lacrimis Ci. solze mi silijo na oči, sili me k joku, neque enim prae lacrimis (do solz ganjen) iam loqui possum et hic se lacrimis defendi vetat Ci., tenere lacrimas non posse Ci., consumptis lacrimis inflixus haeret animi dolor Ci. četudi so mi solze usahnile, lacrimas pro aliquo multas et saepe profudisse Ci., lacrimas gaudio videtur profudisse Auct. b. Alx., lacrimas in alicuius acerbitatibus effundere Ci., lacrimas effundere salsas Lucr., effusae genis lacrimae V., lacrimis gaudio effusis L., in lacrimas effusus senatus T., orbitatis dolorem non in lacrimas effundere Iust., lacrimas fundere V., Aug., lacrimis oculos (gr. acc.) suffusa nitentes V., ire in lacrimas V. (za)solziti se, (za)jokati, lacrimis obortis V., Cu., plebi manare gaudio lacrimae L., licet illi plurima manet lacrima H., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., manantibus prae gaudio lacrimis Cu., lacrimis indulgere O., lacrimas dare O. solziti se, jokati, toda: lacrimam (lacrimas) dare alicui O. solzo (solze) posvetiti (posveč(ev)ati) komu, lacrimae per ora non sua fluxerunt O., invito et repugnanti lacrimae fluunt Hier., lacrimae per ora volvuntur V., Hier. solze lijejo, teko, se udirajo, militum conspectu eius elicitae gaudio lacrimae Vell., paternis flecti lacrimis Sen. rh., ego illi fortasse lacrimas movebo Sen. ph. morda ga pripravim do joka, spravim v jok, lacrimas commovere Cu. ali concitare Q., vix lacrimis abstinere Cu., diu cohibitae lacrimae prorumpunt Plin. iun., lacrimae verae in (naspr.) simulatae L., debitae L., iustae O., tam iustae cadentes Sen. ph.; z objektnim gen. (o kom ali čem, zaradi koga ali česa): lacrimas dilectae pelle Creusae V., sunt lacrimae rerum (o nesreči ali trpljenju drugih) V., hinc illae lacrumae, haec illast misericordia Ter. (Andria 126) o očetu, ki nenadoma ugotovi vzrok sinove žalosti; od tod preg. (o nenadoma ugotovljenem vzroku česa): hinc illae lacrimae Ci., H. od tod nevolja, „v tem grmu tiči zajec“, tako tudi: inde irae et lacrimae Iuv.

2. metaf.
a) kaplja moškega semena: Luc.
b) kaplja tekočine (soka, smole), cedeče se iz dreves in rastlin: turis lacrimae C., Heliadum lacrimae O. jantar, narcissi lacrima V., lacrima medica panacis Col., lacrima vitium Plin. trtna solza, lacrimae arborum Plin.

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

lanterna (lāterna) -ae, f (izpos. iz gr. λαμπτήρ; pozneje je nastala po ljudski etim. na latēre naslonjena obl. lāterna; prim. Prisc. 2, 120, 20) svetilka, svetilnica: lanterna Punica Pl., a portu illic nunc cum lanterna advenit Pl., lanterna linea Ci., lanternam praeferre Val. Max., lanterna cornea Mart., lanterna de vesica Mart., caulis olebit lanternam Iuv.

Lara -ae, f Lára, blebetava nimfa, hči rečnega boga Almona; Jupiter ji je zaradi njene blebetavosti vzel dar govora, zato so jo v Rimu častili tudi pod imenom Muta ali Tacita Nema, Molčeča. Po ljudski etim. je mati Larov: forte fuit Nais, Lara nomine O. — Soobl. Larunda -ae, f Larúnda: Varr., Lact., Aus.

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

locusta (po drugih lōcusta) in lucusta (po drugih lūcusta) -ae, f (iz *lōkos-ta, prim. lat. lacertus, lacerta (locusta torej = „oskrbljena s sklepi“, gibčna = skakalka), gr. λάξ z nogo (peto), brcajoč, ληκᾶν skakljati; obl. lūcusta je menda nastala po ljudski etim., ki je navezovala to besedo na lūcus log, gaj)

1. kobilica: Iuvenc. (z obl. locusta), locustarum examina L., vis locustarum T., pars quaedam Aethiopum locustis tantum vivit Plin.; preg.: prius locusta pariet Lucam bovem (ret. figura adynaton) Naev. ap. Varr.; metaf. o človeku z izbuljenimi očmi: quid? tu me locustam censes esse … ? Pl.

2. morski rak kobiličar, rarog: Cels., locustae crusta fragili muniuntur in eo genere, quod caret sanguine Plin., popolno: locusta marina Petr. — Kot nom. propr. Locusta: T., Lucusta: Suet., Lūcusta: Iuv. -ae, f Lokústa, Lukústa, slovita zastrupljevalka za časa cesarjev Klavdija in Nerona, slednjemu vselej pripravljena pomagati.

lugareño vaški; malomeščanski

costumbres lugareñas ljudski običaji
lugareño m vaščan; malomeščan

Maecilius 3 Mecílij, rim. rodovno ime. Znana sta

1. Sp. Maecilius Spurij Mecilij, ljudski tribun l. 417 ali 416: L.

2. Ti. Maecilius Croto Tiberij Mecilij Kroton, legat l. 215: L.

Maenius 3 Ménij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. C. Maenius Gaj Menij, plebejski konz. l. 338, s svojim stanovskim kolegom Kamilom zmagovit v vojni zoper Lacij, poseb. zoper Ancij (Antium); zato so mu na forumu postavili častni (Menijev) steber (columna Maenia; prim. columna); diktator l. 320 in 314, cenzor l. 318: Ci., Plin.

2. Maenius Menij, Lucilijev sodobnik in znan zabavljivec: H., Porph.; nanj se je pozneje nanašal ljudski dovtip, povezan z omenjenim Menijevim stebrom (columna Maenia), češ da si je ob prodaji svoje hiše na forumu cenzorju Katonu izgovoril en steber, s katerega bi mogel gledati gladiatorske igre, ki so potekale na forumu: Porph. — Kot adj. columna Maenia (gl. zgoraj): Ci., Plin., Porph., lex Maenia Ci. Menijev (od nekega ljudskega tribuna Menija predložen) zakon. — Od tod adj. Maeniānus 3 Ménijev, ménijski, subst. Maeniānum -ī, n (ménijski) izzidek, tin, altána, móstovž, pomol, kakršne je dal cenzor Gaj Menij postaviti na hišah, ki so stale ob forumu: Varr. ap. Val. Max., Suet., Vitr., Non., Isid., Fest., P. F.

mazurka samostalnik
1. (poljski ljudski ples) ▸ mazurka
2. (glasbena oblika) ▸ mazurka

mōtto m

1. duhovit domislek

2. rek:
motto popolare ljudski rek

3. knjižno beseda:
non far motto ne črhniti besedice, niti ziniti

musette [müzɛt] féminin

1. dude, meh; histoire vrsta plesa

bal-musette masculin ljudski ples (ob igranju harmonike)

2. torba, (militaire) krušnjak; zobnica (torba, vreča z ovsom)

(familier) qui n'est pas dans une musette ki ni majhen

napev [è] moški spol (-a …) die Weise, (melodija) die Singweise
ljudski napev die Volksweise

Nigrīnus -ī, m Nigrín, rim. priimek, npr. Avidius Nigrinus Avidij Nigrin: Traianus ap. Plin. iun., Nigrinus Nigrin, ljudski tribun: Plin. iun., Pontius Nigrinus Poncij Nigrin, konzul: Suet.

nȕditi -īm
I.
1. nuditi, ponujati: nuditi kome novac, piće, jelo, pomoć
2. streči: nuditi bolesnika
3. nagovarjati, spodbujati: kmetovi se stanu predavati i narod nuditi da se predaje ljudski predstavniki so se začeli vdajati in nagovarjati množice, naj se vdajo
4. ekspr. snubiti: nuditi ruku
5. postreči: nuditi gosta rakijom = nuditi gostu rakiju
II. nuditi se
1. nuditi si, ponujati si: nuditi se rakijom i lubenicama
2. ponujati se: nuditi se kao radnik, kao pratilac, kao saveznik
3. nuditi se: nudi ti se rijetka prilika

običáj (-a) m

1. uso, usanza, costume; prammatica, rito; tradizione:
ljudski običaji costumi popolari
ženitovanjski običaji, običaji pri pokopavanju usanze nuziali, funebri
običaj božičnega obdarovanja l'usanza, il rito dei doni natalizi
običaj božične jelke la tradizione dell'albero di Natale

2. jur.
pravni običaji usanze giuridiche, consuetudini