Franja

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

attingō (adtingō) -ere -tigī -tāctum (ad in tangere)

1. dotakniti (dotikati) se koga, česa, (p)otipa(va)ti: mento summam aquam attingens (Tantalus) Ci. poet., digito se caelum attigisse putat aliquis Ci. ep. komu se zdi, da je na pol v nebesih, potestne detrudi quisquam, qui non attingitur? Ci., prius, quam murum aries attigisset C., prioribus pedibus plane terram att. N. (o konju), manum complexus pulsum venarum attigit (medicus) T., venam att. Gell.; pren.: aliquid extremis, ut dicitur, digitis att. Ci. le površno ukvarjati se s čim, invitus ea tamquam vulnera attingo L.; pesn.: res gerere... attingit solium Iovis H. sega do Jupitrovega prestola = krajša pot do nesmrtnosti; occ. (do)takniti se česa =
a) vzeti si kaj, prilastiti si kaj: Tetigin' tui quidquam? Si attigisses, ferres infortunium Ter., num pecuniam publicam attigit Ci., ex eo fano nihil attigit Ci., nihil attigit nisi arma N.
b) (kake svetinje) dotakniti se: hunc Cupidinem (Kupidovega kipa), quod erat consecratus, non attigit Ci., nemo ausus est illud signum attingere Ci.
c) udariti, suniti, dregniti; lotiti se koga, napasti; zadeti na koga, naleteti na koga, zalotiti koga: ne sis me uno digiti attigeris Pl., si illam digito attigerit uno Ter., si digito quem attigisset, poenam dedisset Ci., si Vestinus attingeretur L. ko bi Vestina napadli, nullis atactus telis Sil. zadet, ranjen, cubicularios eius att. Suet., Sulla, quem primum hostes attigerant S. na katerega so bili... naleteli; pesn.: si te his attigerit terris Aurora morantem V. če te... zaloti.
č) dotakniti (dotikati) se ženske (evfem. o spolni ljubezni): Cat., Tib., nocte illa prima virginem non attigit Ter., ut quamque attigeris, fabula turpis eris O., Venerem seram att. O. pozno ljubezen gojiti.
d) dotakniti se jedi, pokusiti, užiti, jesti, žreti: noluerunt feris corpus obicere, ne bestiis quoque, quae tantum scelus (pošast) attigissent, immanioribus uteremur Ci., nulla... quadrupes... graminis attigit herbam V., at illa... nullos attingere cibos T.; pren.: philosophiae studia ne primoribus quidem labris att. Ci. niti površno ne poprijeti se...

2. pren.
a) priti do kakega kraja, dospeti kam, stopiti (stopati) kam: Siciliam Ci., N., Asiam Ci. ep., Britanniam C., Eutr., simulac me Dyrrhachium attigisse audivit Ci., cum nondum huius loci auctoritatem attingere auderem Ci. stopiti na to častito mesto, forum non att. Ci. ne hoditi na forum, att. planitiem C., arva, proram V., Maenalon O., locos saltuosos T.; pesn.: att. lumina V. doseči luč življenja, priti na svet, beli dan zagledati, arces igneas H. doseči božje časti.
b) (o krajinah in narodih) (do)tikati se česa, mejiti s čim, na kaj, mejašiti: per Cappadociae regionem eam, quae Ciliciam attingeret Ci. ep., (Gallia) attingit etiam ab Sequanis et Helvetiis flumen Rhenum C., eorum fines Nervii attingebant C.; tako tudi: (stomachus) utraque ex parte tosillas attingens Ci.; z ad: quā ad fluvium attingit Mel.; abs.: cuius modi loci attingant Corn.
c) (o vesteh) priti do koga, dospeti do koga: quod ab illoc (me) attigisset nuntius Pl., quem simulac Romam venisse mihi aures attigit nuntius Varr. ap. Non.; (o duševnem stanju in doživetjih) zade(va)ti, doleteti koga, lotiti se koga, preiti (prehajati) koga: ne quae me illius temporis invidia attingeret Ci. ep., antequam voluptas aut dolor attigerit Ci., ut eum non attingat aegritudo Ci., erant pauci, quos ea infamia attingeret L., si quid eam humanitus attigisset Ap. ko bi jo bilo zadelo kaj človeškega = ko bi bila umrla.
č) v zvezi biti s kom, s čim, imeti opraviti s kom, s čim, spadati h komu, k čemu, brigati koga, zadevati koga, tikati se koga, doseči (dosegati) koga, kaj: quae (civitates) cum officiis, fide, vetustate, tum etiam cognatione populi Romani nomen attingunt Ci., non magis attingere nomen legis, quam si... Ci. prav tako malo biti v zvezi z besedo „zakon“, kakor ko bi..., cum animal... quatenus quidquid se attingat ad seque pertineat, perspicere coepit Ci., attingit animi naturam corporis similitudo Ci. telo je podobno duši, iste (labor) nec attingit deum nec... Ci. niti nič ne briga boga, aliquid ne suspicione quidem att. Ci. niti s sumničenjem ne doseči = niti približno ne uganiti, ut quisque te... necessitudine aliqua attingebat Ci., att. aliquem sanguine Plin. iun. biti s kom v sorodu po krvi, paucis ut rem ipsam attigit Pl. kako je z malo besedami zadela stvar.
d) kako starost doseči = doživeti, učakati jo: senectutis aetatem Col., septuagenariam aetatem Eutr.
e) lotiti se česa, poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem, ukvarjati, pečati se s čim: rem publicam Ci. ep., rem militarem Ci., C., bellum S., arma L., Graecas litteras Ci., librum strictim Ci. ep. le površno pogledati, volumina Plin., orationes Ci. ukvarjati se s pisanjem govorov, poëticen N. ali poëticam Suet., studia non leviter Suet., gaudia Pr. uživati.
f) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj, besedo napeljati na kaj, razpravljati o čem: quae praeteriri non poterant, ea leviter attigi Ci., quem (Chrysogonum) simul atque attigi, statim homo se erexit Ci., singillatim unamquamque rem att. Ci., aliquid perquam breviter perstringere atque attingere Ci., att. reges N., si tantummodo summas (res) attigero N., aliquid summatim att. Lucr., Q., gentīs, quibuscum nobis bellum aut amicitia fuit, attingere S., aut Transpadanus, ut meos quoque attingam Cat., aliquid breviter att. Corn., Suet., aliquid leviter in transitu att. Q., quos paucis attigi Aur.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

äußerst skrajni; Adverb skrajno; aufs äußerste skrajno, do kraja

bleed^* [bli:d]

1. neprehodni glagol (for za)
krvaveti, izkrvaveti; kri prelivati; cediti se

2. prehodni glagol
kri puščati, cediti
figurativno izmozgati, oskubsti

my heart bleeds for you srce me boli zaradi tebe
it makes my heart bleed zelo me žalosti
you will bleed for it to boste drago plačali
to bleed white do kraja izčrpati
to bleed to death izkrvaveti

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

bojeváti se za koga to fight for someone
bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

celebritās -ātis, f (celeber) mnogokratno ali mnogoštevilno obiskovanje kakega kraja, obljudenost, živahnost: celebritas loci suspicionem desidiae tollit Ci. ep., si hoc in Baiarum illa celebritate faciat Ci. v živahnem kopališču, quae species Italiae, quae celebritas oppidorum Ci. kako gosto obljudena mesta, c. loci, mercatūs T.; occ. shajanje (poseb. pri kaki slavnosti), pritisk, naval, mnogoštevilen shod, prihod, slovesno obhajanje, slovesnost: virorum ac mulierum Ci., Floram celebritate ludorum placare Ci. z mnogoštevilno obiskanimi igrami, ludis celebritatem addere L. igre sijajneje prirediti, c. audientium Q., notabilis celebritate et frequentia occurrentium introitus T., c. apparatūs Cu. sijajnost, veličastnost, supremi diei Ci. pogrebni sijaj, eiusdem diei L., matrimonii Sen. rh., nuptiarum Macr.; met.
a) velika ljudska množica: theatrum celebritate refertissimum Ci. ep.
b) javnost: in celebritate versari N., in maxima celebritate atque in (pred) oculis civium vivere Ci., non modo solitudinem non quaerit, sed frequentissima celebritate laetatur turpissimis rebus Ci. pred očmi vseh.

2. pogosto dogajanje, pogostnost, veliko število: multitudo et c. iudiciorum Ci. ep., c. periculorum T.

3. pren.: pogosto imenovanje, slavljenje, proslavljanje, slava: si quis habet causam celebritatis ac niminis Ci., c. famae Ci. velik glas, Rhodus antiquissimae celebritatis Gell.

cima f

1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

5.
cime di rapa bot. repni poganjki

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

commencement [-mɑ̃smɑ̃] masculin začetek

au commencement v začetku, spočetka
dès le commencement takoj v začetku, od vsega početka
depuis le commencement jusqu'à la fin od začetka do konca
les commencements sont toujours difficiles vsak začetek je težak
commençons par le commencement začnimo (prav) od kraja!
heureux commencement est la moitié de l'œuvre dober začetek je (že) pol dela

commigrātiō -ōnis, f (commigrāre) prehajanje iz kraja v kraj: eius (sideris) aliunde alio Sen. ph.

cōnsistō -ere -stitī (—)

A. intr.

I.

1.
a) sprva samo o množinskih pojmih (kakor kaže predlog) = skupaj stopiti (stopati), sestopiti (sestopati), skupno ustopiti (ustopati) se kam, namestiti (nameščati) se, postaviti (postavljati) se, v logičnem pf. = skupaj stati: iusserunt pronuntiare, ut (milites) in orbem consisterent C. da se naj postavijo v krogu, da naj stopijo v krog, hi proximi constitere L., (complures) circa eum constiterunt Cu., constitit in digitos extemplo arrectus uterque V., ubi constiterunt hinc Thisbe, Pyramus illinc O.; (o kolekt. pojmih): tota in illa contione Italia constitit Ci. se je sešla; occ. voj. skupaj postaviti (postavljati) se, položaj zavze(ma)ti, namestiti (nameščati) se: legionis nonae et decimae milites in sinistra parte acie constiterant C. so se bili postavili v bojno vrsto, so stali v bojni vrsti, sine ducis operā (copiae) sic ordinatae consistebant N., proximi cornibus constiterunt regii equites L.; (o ladjah): naves profectae ex portu nostris adversae constiterunt C.
b) (potem o posamezniku) α) = kam stopiti (stopati), ustopiti (ustopati) se, postaviti (postavljati) se, nastopiti (nastopati), v logičnem pf. = stati: ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi facultas dabatur C., post acer Mnestheus adducto constitit arcu V., constiterat quocumque modo (Argus), spectabat ad Io O., in scaena vero postquam solus constitit Ph. (o glumaču), c. cum aliquo Petr. (o gladiatorju), consistens inter fratres medius Suet. β) jur. na sodišče priti, pred sodiščem nastopiti (nastopati) kot priča: loco testis c. Val. Max.; pogosteje kot tožnik = potegovati se na sodišču za svojo stvar, pravdati se: ad horam Q., cum matre Sen. ph., cum debitoribus, adversus dominos, in iure Icti. — Kje? (pesn.) s samim abl. (loci): c. loco O., conveniunt populi … consistuntque iugis O., mediā consistit arenā V.; s praep.: c. in collibus, in muro, in porta C., constitit in medio O., c. in limine domus suae Cu., in ponte sublicio Val. Max., ad mensam Ci., ad signa C., ad Alliam L., ad aras O., puer constitit ante deam O., c. ante vestibulum regiae Cu., sub muro C., pro (pred) castris S., cum constitissent inter duas acies L., c. supra ripam stagni O. (o pticah).
c) pri kockanju pasti (padati) (o kockah): quadringentis talis centum Venerios non posse casu consistere Ci.
č) pren. α) stopiti (stopati) na stran koga, pristopiti (pristopati) h komu, ujemati se kom, zlagati se s kom: videsne Zenonem tuum cum Aristone verbis consistere, re dissidere Ci. β) postaviti (postavljati) se v razpravo s kom, spustiti (spuščati) se v sporni razgovor s kom, razpravljati, razgovarjati se, prerekati se s kom: de aliqua re, cum aliquo de aliqua re, adversus aliquid Eccl.

2. pren. (o abstr. in stvareh)
a) nastopiti (nastopati) = nasta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, (z)goditi se, obsta(ja)ti, uveljaviti (uveljavljati) se, obveljati: Varr., Cels., Plin., ubi cetera maleficia consistunt Ci., in quo (viro) non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., ut, unde culpa orta esset, ibi poena consisteret L., sunt certi denique fines, quos ultra citraque nequit consistere rectum H., non in te quoque constitit idem exitus O.
b) sestavljen biti iz česa, stati, sloneti, temeljiti na čem, opirati se na kaj; z in in abl.: maiorque pars victus eorum in lacte, carne, caseo consistit C., vita omnis in venationibus atque in studiis rei militaris consistit C., cum omnis Gallicis navibus spes in velis armamentisque consisteret C., spes omnis consistebat Datami in se locique natura N., cum in eo salus et vita optimi cuiusque, libertas populi Romani dignitasque consisteret Ci., tibi certe confitendum est causam perniciosissimi belli in persona tua constitisse Ci., doleo, cum res publica inmortalis esse debeat, eam in unius mortalis anima consistere Ci., in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci.; z e(x): e quibus haec rerum summa consistit Lucr., reliquae (legiones) ex fugitivis consistebant Auct. b. Hisp.; z drugimi praep.: in his quoque causis … quaestio inter utile atque honestum consistet Q., facetum quodque non tantum circa ridicula opinor consistere Q.; s samim abl.: Lucr., Q., ita exiguo tempore magnoque casu totius exercitus salus constitit C.

II.

1. (o osebah) ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, osta(ja)ti, obsta(ja)ti, mirno stati: Pl., Suet., ubi ad ipsum veni diverticulum, constiti Ter., si ludius constitit aut tibicen repente conticuit Ci., cum hoc consistit, hunc amplexatur Ci., neque is consistens in loco, sed inambulans Ci., viatores etiam invitos consistere cogunt C., misere discedere quaerens ire modo ocius, interdum consistere H., constitit hic V., huc ubi pervenit, constitit ante domum O., c. citra limen foresque O., limine constiterant O., Hypsipyle vacuo consistit in thalamo Pr., iumenta … in quadam valle constiterant Cu., quocumque constiti loco, ibi cogitationes meas tracto Sen. ph. koder hodim in kjer stojim, egressi tecta consistimus Plin. iun.; brezos.: ista, quae spectantur, ad quae consistitur Sen. ph.; pren.: ipsa mihi veritas manum inicit et paulisper consistere et commorari cogit Ci., in hoc igitur campo cum liceat oratori vagari libere atque, ubicumque constiterit, consistere in suo Ci., c. non eodem loci prae ardore Suet. (o govorniku), c. in uno nomine, in sententia, in singulis Ci., consilium constitit Ci. sklep stoji trdno, sklep je trden.

2. occ.
a) ustaviti se, v logičnem pf. = trdno stati: c. in arido C., naves tutius consistunt in vadis C. se usidrajo, in fluctibus consistendum erat C., si prohibent consistere vires O.; pren.: quales cum vertice celso aëriae quercus … constiterunt V. stoje trdno ukoreninjeni, nullo in loco, nulla in persona stabilibus nixa radicibus consistunt Val. Max. se ne vežejo trajno na noben kraj, se trajno ne drže nobenega kraja.
b) voj. ustaviti (ustavljati) se kje, utaboriti se, počivati: Hirt., Auct. b. Afr., reliquos in fugam coniciunt neque consistere patiuntur C., c. ad medium fere spatium C., (in) locus, ubi constitissent C. kjer so se bili utaborili, kjer zdaj taborijo, consistit a fuga (po begu) Romana acies L., agmen nec progredi nec consistere audet Cu.; tudi = (trajno) ustaviti (ustavljati) se, trdno ustaviti se: cum (Pompeius) constiterit et timere desierit Balbus in Ci. ep., ne consistere possit in Italia Antonius, dabo operam Brutus in Ci. ep., (Antonius) non mehercules horam constitisset Plancus in Ci. ep.; pren. (o govorniku): confiteor … me consistere in meo praesidio sic, ut non fugiendi hostis, sed capiendi loci causā cessisse videar Ci.
c) (o potnikih, ubežnikih, pregnancih) kje ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, (po)muditi se: in quibus (oppidis) consistere praetores et conventum agere soleant Ci., qui … Romae post quaesturam illam nefariam vix triduum constitisset Ci.; (poseb. o ladjah in mornarjih) = kje obstati, pristati, zasidrati se: c. in portu L., naves contra Lissum in ancoris constiterunt C., ipse ad ancoram una nocte constitit C.
č) kje trajno ustaliti se = nastaniti se, naseliti se, udomačiti se: Sen. ph., (nemo) prope audet consistere C., cives Romani negotiandi causā ibi constiterunt C., c. in agris Cadurcorum Hirt., petit Latio consistere Teucros V., c. in Aoniā O., nec tamen hāc profugum consistere Pelea terrā fata sinunt O., c. in ea sede Cu., Uticae Val. Max.; poseb. kot trgovec kje imeti stojnico, prodajati: c. in taberna Varr., ede, ubi consistas Iuv.

3. pren.
a) α) osta(ja)ti pri čem (v kakem stanju), držati se česa: c. intra professionem suam Cels., maledictum, quod intra verba constitit Ps.-Q., at C. (= Gaius) eiusque posteri … in equestri ordine constiterunt usque ad Augusti patrem Suet. β) obsta(ja)ti = bivati, biti: sine agri cultoribus nec consistere mortales nec ali posse manifestum est Col.
b) ustaviti (ustavljati) se, obtičati, zasta(ja)ti: vel concĭdat omne caelum omnisque natura consistat necesse est Ci., Ixionii cantu rota constitit orbis V., iaculum … medio spinae curvamine fixum constitit O., illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. viseti, oculus consistit Cels., inanes nuces in summo humore consistere Petr. da se drže..., da ostanejo v...; (o tekočinah) ustaviti se, zasta(ja)ti = teči prenehati, otrdeti, strditi se: neque sanguis ullo potis est pacto profluens consistere Enn. ap. Ci., tandem constitit sanguis Cu., ut, si pluerit, non consistat aqua Varr., quin rapidum placidis etiam mare constitit undis Tib., neque enim consistere flumen nec levis hora potest O., ter frigore constitit Hister O. je zamrznil, frigore constitit unda O., cum iam perfecte mustum deferbuit et constitit Col. se je usedel; occ. medic. α) zgostiti se: album ex ovo cum rosa (z rožnim oljem) mixtum, adiecto, quo facilius consistat, contritae rosae pulvere Cels. β) (o želodcu, trebuhu) nehati bljuvati oz. nehati liti (driskati), odnehati, umiriti se: stomachus, alvus, ventriculus consistit Cels.; pituitae cursus (izločanje sluzi) consistit Cels., tanta me διάὀῥοια arripuit, ut hodie primum videatur consistere Ci. ep.
c) nehati, preneha(va)ti, odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se: cum febris augeatur, consistat, decedat Cels., morbus increscit, consistit, minuitur Cels.; omnis familiae causa consistit tibi Pl., si infinitus forensium rerum labor … aetatis flexu constitisset Ci., consistere usura debuit, quae erat in edicto meo (v mojem razglasu dovoljeno obrestovanje) Ci. ep., omnis administratio belli constitit C., cum ad Trebiam terrestre constitisset bellum L., infracta constitit ira O. se je polegla; occ. umiriti se, pomiriti se, pobrati se, k sebi priti: ita ..., uti neque mens neque vox neque lingua consisteret Ci., religiones violatae … consistere eius animum sine furore … non sinunt Ci., neque enim patrius consistere mentem passus amor V.; enalaga o osebi sami: neque mente nec lingua neque ore c. Ci. ep., tranquillo animo, quietā mente c. Ci. v duši pobrati se in se pomiriti.
č) (metafora iz rokoborbe) ustopiti se, vzdrž(ev)ati, držati se, trdno stati, obveljati, veljavo pridobi(va)ti si; (o govorniku): minimeque in lubrico versabitur (orator) et, si semel constiterit, numquam cadet Ci., c. in hac causa, in forensibus causis, contra vos in contione Ci., in dicendo Ci. govor izvršiti, ubi sensi me in possessione(m) iudicii ac defensionis meae constitisse Ci., vix singulis aetatibus binos oratores laudabiles constitisse Ci. da sta se … dokopala do ugleda; (o obtožencu): verbo quidem me superabis ipso iudice, re autem ne consistes quidem ullo iudice Ci., spes est et hunc miserum … aliquando tandem posse consistere Ci., Pisonem consulem nulla in re consistere sum passus Ci.; (o pravdi sami): quia magistratus aliquis reperiebatur, apud quem Alfeni causa consisteret Ci.; (o tistem, ki se bori z usodo): nec tamen tradidisti te, subsiluisti et acrior constitisti Sen. ph., attolle animum, adversus formidata consiste Sen. ph.

B. trans. (zelo dvomljivo) = constituere ustanoviti, določiti (določati): vitam c. tutam Lucr., coniciendae consistendaeque causae gratiā Gell.

core¹ [kɔ:] samostalnik
jedro, peščišče; ogrizek; mozeg; stržen; bistvo

figurativno hard core trd oreh
figurativno rotten to the core do kraja pokvarjen

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

cuento moški spol pripovedka, pravljica; dolga, zapletena zgodba; (ob)račun; milijon; šala, burka, smešnica; klepetanje, opravljanje, čenče; pričkanje

cuento de cuentos bilijon; dolgovezna zgodba
cuento de hadas pravljica
cuento chino stare babje čenče, laž, raca
el cuento de nunca acabar zgodba brez konca in kraja
cuento popular, cuento nacional narodna pravljica
a cuento o pravem času; pri roki; pripraven
al fin del cuento končno
en cuento de namesto
en todo cuento na vsak način
para fin de cuento končno, nazadnje
sin cuento neštevilen
¡siempre el mismo cuento! vedno ista (stara) pesem!
aplicar el cuento nauk črpati (iz)
estar a cuento prijati, ugajati; prav priti
es cuento largo to je dolga zgodba
ése es el cuento, ahí está el cuento v tem grmu tiči zajec
¡es mucho cuento! to je mnogo! to je prevelika zahteva!
sabe su cuento on se razume na to
no tener cuento biti neštevilen, brezkončen
traer a cuento omeniti, na tapeto prinesti
venir a cuento prav priti
cuentos picarescos, cuentos verdes opolzke pripovedke
¡déjese V. de cuentos! pustite govoričenje! k stvari!
¡no me vengas con cuentos! pusti nekoristno govoričenje! to pripoveduj komu drugemu!
son cuentos chinos par mí to mi je španska vas
todo eso son cuentos vse to so samo čenče

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno