Franja

bómba bomba f

atomska (vodikova, zažigalna) bomba bomba atómica (de hidrógeno ali bomba H, incendiaria)
varen pred bombami a prueba de bomba(s)
odmet bomb lanzamiento m de bombas
(od)vreči bombe lanzar bombas
zasuti z bombami bombardear

bombe [bɔ̃b] féminin bomba; steklena krogla, obla, balon; populaire veseljačenje

faire la bombe veseljačiti, lumpati, krokati
bombe A, atomique atomska bomba
bombe d'artifice peklenski stroj
bombe d'avion, sous-marine letalska, podmorska bomba
bombe au but (bombni) zadetek
bombe au cobalt kobaltova bomba
bombe éclairante, explosive, fumigène, incendiaire, au napalm, au phosphore svetilna, eksplozivna, dimna, vžigalna, napalm, fosforna bomba
bombe éclairante à parachute svetilna bomba s padalom (»novoletna jelka«)
bombe glacée sladoled (v obliki bombe)
bombe H, à hydrogène vodikova bomba
bombe-maquette féminin bomba za vežbanje
bombe percutante, perforante protioklopna, protitankovska bomba
bombe planante zračni torpedo
bombe à retardement tempirana bomba
thermonucléaire atomska, vodikova bomba

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.

calix -icis, m (prim. gr. κύλιξ čaša, κάλυξ cvetlična [semenska] čašica)

1. posoda za pitje čaša, kozarec, kup(ic)a: Cat., Pr., Tib., Petr. idr., c. mulsi Varr. fr., Ci., aquae Vulg., venenatus Sen. ph., aureus Vulg., calices poscere H., calices siccare (prazniti) H.; met.: fecundi calices quem non fecere disertum? H. z vinom napolnjene čaše, vino; pren. posoda iz medi v vodovodih: Front.

2. kuhinjska posoda lonec, skleda: Ca., Pl., Varr., Vitr., stant calices: minor inde fabas, (h)olus alter habebat O.

cantō -āre -āvī -ātum (intens. glag. canere)

I. intr.

1. peti, prepevati, oglašati se (o človeku): V., H., O. idr., hi pueri cantare et saltare didicerunt Ci., c. ad chordarum sonum N. (o kitaristu), inde ad manum cantari histrionibus coeptum L. h kretnjam igralca; cantare v retoriki = pojoč (s pojočim glasom) govoriti, pojoč predavati (kot slabost): si cantas, male cantas; si legis, cantas C. ap. Q., vitium cantandi Q. razvada, da govornik govori s pojočim glasom; preg.: surdo canere Pr., ad surdas si cantet Phemius aures O. če bi pel gluhim ušesom; occ. (o pticah) peti, žvrgoleti: cantantes aves Pr.; kikirikati (o petelinu): Pl., Ci., Suet.

2. (o glasbilih) oglašati se, peti, doneti, zveneti: cantabat tibia ludis O., bucina cantat Pr.; nav. z abl. instrumenti igrati, piskati, svirati, trobiti na kaj: fidibus Pl., tibiis N., structis avenis O., calamo Sen. ph.; occ. bajalne (čarovne) besede govoriti, bajati, čarati: Ca., cantando rumpitur anguis V.

— II. trans.

1. peti, pesniti, zložiti (zlagati): neniam Varr. fr., carmina non prius audita canto H., c. rustica verba Tib., versum Gell., hymnos Eccl., Hymen (svatovska pesem) cantatus O., non est cantandum Iuv. ni treba pesniti, doctus cantare Catullum H. ki se je naučil peti Katulove pesmi.

2. occ.
a) peti, opevati, slaviti, proslavljati, poveličevati: deum Tib., nos convivia cantamus H., dum meam canto Lalagen H., tota cantabitur urbe H., per totum cantabimur orbem O., cantatus Achilles O., iam pridem istum canto Caesarem Ci. ep. že dolgo slavim tega tvojega Cezarja.
b) o pesniku, deklamatorju ali igralcu podajati, izvajati, recitirati; v slabem pomenu žlobudrati: togatas (fabulas) Iuv., epinicia Suet.; quae me iuvene ubique cantari solebant Q.
c) naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): Vera cantas. Vana vellem Pl.; narocitičiti (naročati), svetovati, zabič(ev)ati, ponavljati: Nov. fr., haec dies noctesque canto tibi, ut caveas Pl., harum mores cantabat mihi Ter.
č) bajati, bajalne (čarovne) besede govoriti, zagovarjati, (za)čarati, pričarati: Ca., Varr., Sil., cantato densatur carmine caelum O., c. umbram Lucan. pričarati, cantatae herbae O., cantata luna Pr., cantatus puer Ap.

capistrum -ī, n (capere)

1. oglavnik, uzda, zaprega, usnjen nagobčnik: Varr., frenare ora capistris O., mollia, ferrea capistra V.; pren.: maritali iam porrigit ora capistro Iuv. že se podaja v zakonski jarem.

2.
a) zanka za držanje česa: Ca.
b) zanka, s katero se priveže trta h kolu: Col.

carnet moški spol beležnica; izkaznica, legitimacija; abonentska izkaznica

carnet de identidad osebna izkaznica
carnet de T. S. H. dovolilnica za radio

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

chamaemēlinus 3 (gr. χαμαιμήλινος) kamiličen: oleum Th. Prisc. — Soobl. chamomillīnus (camomillīnus) 3 (iz c[h]amomilla) kamiličen: oleum Plin. Val.

Charopēïus (Caropēïus) 3 (C[h]aropus) Haropov, Karopov: Charopeia coniunx Stat. žena Lemnošana Haropa.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

cicala f

1. zool. cvrček, škržat (Lyristes plebeius):
grattare la pancia alla cicala pren. vzpodbujati h govorjenju

2.
cicala di mare zool. rak bogomoljčar (Squilla mantis)

3. pren. blebetač, čvekač

4. navt. velik privezni obroč

5. zvočni signalnik (npr. na telefonih)

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

close⁴ [klouz] samostalnik
zaključek, konec

to bring to a close končati, zaključiti
to draw to a close iti h koncu

cloud¹ [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo

to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.

cochleāris (cocleāris) -e (coc[h]lear) ene (jedilne) žlice (gen. sg.) kot mere: cocleari mensurā Plin. po žlici (žlicah); subst. cochleāris -is, m žlica: Ven.

cochleārium (cocleārium) -iī, n (coc[h]lea)

1. „polžinjak“, shramba, v kateri hranijo in redijo polže: Varr.

2. soobl. = cochlear 2.: Plin.

coger [g/j] prijeti, zgrabiti, vzeti; trgati, na-, o-birati; zaje(ma)ti; najti; občutiti; presenetiti, zalotiti, zasačiti; prostor imeti

coger un agua (mor) zamašiti razpoko
coger agua en cesto vodo v Savo nositi, brezplodno delo opravljati
coger de los cabellos a uno koga za lase zgrabiti
coger una chispa (ali mona, papalina, pítima, turca, curda) opiti se
coger corriendo a uno koga dohiteti
coger la delantera dobiti prednost
coger a uno desprevenido koga presenetiti
coger al enemigo entre dos fuegos sovražnika v navzkrižni ogenj vzeti
coger una enfermedad zboleti
coger frío prehladiti se
coger en mentira na laži ujeti, na laž postaviti
coger de nuevo, coger de golpe, coger de sorpresa presenetiti
coger la puerta (calle) pobrati se, stran iti
coger un resfriado prehladiti se, nahod dobiti
coger el sentido razumeti smisel (pomen), spoznati
coger el sueño zaspati
coger tierra pristati, izkrcati se
coger la vez a uno prehiteti koga
coger a uno en mal latín koga pri napaki (pomoti) ujeti
coger a uno con las manos en la masa koga na dejanju zasačiti
coger a uno la palabra koga za besedo prijeti
está que coge moscas ves iz sebe je
esto no me coge to se ne nanaša name
aquí te cojo y aquí te mato rečeno storjeno
esto no coge aquí za to tu ni dovolj prostora
cogerse spustiti se (en v), zaplesti se; iti na limanice
cogerse a alg. priviti se h komu, objeti koga