Franja

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

poêle¹ [pwal] féminin ponev

poêle à frire ponev za cvrtje
tenir la queue de la poêle (figuré) biti gospodar, odločati

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol

zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

privzémati (-am) | privzéti (-vzámem) imperf., perf. prendere, appropriarsi di, far proprio, assumere, accogliere:
priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov gli immigrati fecero propri la lingua e i costumi locali
gospodar je privzel dva nova pomočnika il padrone ha assunto due nuovi aiutanti

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

purse¹ [pə:s] samostalnik
mošnja, denarnica, ročna torbica
figurativno denar, denarna sredstva; denarna nagrada, prispevek

to bear the purse biti gospodar v hiši
common purse skupna blagajna
light purse suha mošnja, siromaštvo
long (ali heavy, well-lined) purse rejena mošnja, bogastvo
to make up a purse for pobirati prispevke za koga
the public purse državna blagajna
one cannot make a silk purse out of a sow's ear iz slabega materiala ne moreš napraviti dobrega

regardant, e [-gardɑ̃, t] adjectif natančen pri izdatkih, varčen; vieilli gledajoč

animal masculin regardant nazaj gledajoča žival (v grbu)
être regardant sur l'argent de poche varčevati z žepnino
patron regardant varčen gospodar

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih

roast¹ [róust]

1. samostalnik
pečenka, pečenje; praženje
pogovorno dráženje, grajanje

to rule the roast figurativno, pogovorno biti gospodar, vladati (doma, v hiši); pogovorno imeti popolno oblast, oblačiti in vedriti
to stand the roast biti tarča smešenja, zasramovanja ali grajanja

2. pridevnik
pečen; pražen

roast goose pečena goska
roast meat pečeno meso
roast pork (veal) svinjska (telečja) pečenka

roost¹ [ru:st] samostalnik
gred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik
pogovorno ležišče, počivališče, prenočišče

at roost na gredi, figurativno v postelji
to be at roost spati (o perutnini); figurativno spati (o ljudeh)
to go to roost iti spat, iti na počivanje
to rule the roost figurativno biti gospodar, gospodariti, vladati, voditi
curses come home to roost kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

satisfaction [satisfaksjɔ̃] féminin zadoščenje, satisfakcija; zadostitev; zadovoljstvo; religion pokora

à la satisfaction générale na splošno zadovoljstvo
il donne satisfaction à son patron gospodar, šef je zadovoljen z njim
éprouver de la satisfaction občutiti zadovoljstvo
satisfaction d'un désir zadostitev, izpolnitev želje
le directeur a donné satisfaction aux revendications des grévistes direktor je ustregel zahtevam stavkujočih
obtenir satisfaction dobiti zadoščenje
une petite satisfaction majhno zadovoljstvo

se¹

A) cong.

1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa

2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

B) m invar.

1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)

slúga manservant, servant, arhaično servitor; attendant

sodni slúga bailiff; (osebni) valet; footman; domestic; (lakaj) lackey, flunkey
častniški slúga batman
šolski slúga (school) caretaker, (pedél) beadle
slúga, gospod! your servant, Sir!
vaš pokorni slúga your obedient servant
kakršen gospodar, takšen slúga like master, like man