Franja

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

sub-mergō (sum-mergo) -ere -mersī -mersum (sub in mergere)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), spustiti (spuščati); v pass. včasih tudi = potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se, spustiti (spuščati) se, utopiti (utapljati) se, (u)toniti: navem submergere T., submersamque navim … adduxit C., iam aliquot procellis submersi paene sumus L., submersas obrue puppes V. pogrezni v zakrivajoče valove, pogrezni na dno morja, duo maiora navigia submersa sunt Cu., legiones vagante famā submersas esse T., Roma submersa Cl. preplavljeni; toda: quot genera … submersarum … beluarum Ci. na dnu morja (v morski globini) živečih živali; z abl. (kje, kam, v kaj, v čem): ipsos (sc. Argivos) potuit submergere ponto V., tota cavā membra palude submergere O., submersus equus voraginibus Ci., submergi fluctibus Q. ali gurgite paludis Aur., terrae submersae profundo Iust., submerso fluctibus capite Ap.; z in z abl.: illud (sc. ferrum) … in tepida summersum sibilat unda O., medio in fluctu submersus V. ki je utonil, utonivši.

2. pren.
a) velut aliquod flumen torrens cunctas submergere … nationes Arn. preplaviti, quid (sc. virtus) submersa tenebris proderit obscuro Cl.
b) zatreti (zatirati): publicam lectionem Arn.

šob|a¹ [ó] ženski spol (-e …) tehnika die Düse (glavna Hauptdüse, gorilna Brenndüse, igelna Nadeldüse, izpušna Ausströmdüse, Kortova Kort-Düse, mešalna Mischdüse, potisna Schubdüse, predilna Spinndüse, pršilna Sprühdüse, razprševalna Nebeldüse, Regendüse, Spritzdüse, vbrizgovalna Einspritzdüse, vlečna Ziehdüse, vrtinčna Wirbeldüse, zastružna die Schneedüse, vrtljiva Drehdüse, za vlečenje Zugdüse, za zrak Luftdüse); varilna: das Mundstück, Schweißmundstück
šoba za svež zrak der Frischluftausströmer
dno s šobami der Düsenboden
postopek z vlečenjem skozi šobe das Düsenziehverfahren
držalo za šobe der Düsenstock

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

tavola f

1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati

4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik

5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

6. umet. tabelna podoba

7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi

8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice

9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka

10. faseta (na dragih kamnih)

11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

13. igre
tavola reale backgammon

14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu

tentare v. tr. (pres. tēnto)

1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati

trop [tro] adverbe preveč; pre-; zelo, skrajno; masculin preobilica, čezmernost

trop grand prevelik
trop petit premajhen
de trop, en trop odvečen
par trop preveč
il est par trop exigeant on je prevečzahteven
trop peu premalo, ne dovolj
vous êtes trop aimable to je zelo ljubeznivo od vas
cet enfant est trop mignon ta otrok je zelo ljubek, srčkan
ils sont trop preveč jih je
vous n'êtes pas de trop (familier) mirno lahko ostanete
c'en est trop to izbije sodu dno, to je pa že preveč, to je neznosno
étre de trop biti odvečen
c'est trop beau pour être vrai to je prelepo, da bi moglo biti resnično
je ne sais pas trop ne vem dobro
sans trop comprendre ne da bi dobro razumeli
le trop de lumière prevečsvetlobe, čezmerna svetloba

tul|ec¹ moški spol (-ca …) tehnika die Hülse (iz lepenke Papphülse, pretični Schalthülse)
dno tula der Hülsenboden
vojska die Patronenhülse, Hülse; tehnika (navitek, motek) die Spule

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi

ἔδαφος, ους, τό [Et. kor. sed, gl. ὁδός] temelj, tla, dno, pod; ποταμοῦ struga, ἐς ἔδαφος καθεῖλον, κατέσκαψα do tal (popolnoma) sem podrl, razrušil.

καρδία, ἡ, ion. -ίη, poet. κραδία, -ίη (κῆρ) 1. srce (kot del telesa); pren. a) kot sedež čuvstev, strasti: srce, srčnost, jeza, radost; b) kot sedež razuma: duša, razum, vest, dno srca. 2. želodec.

κόλπος, ὁ [Et. dissimil. iz πολπος, idevr. qwolpo-s, kor. qwelp, nem. wölben (stvn. hwelban)] 1. nedrje, prsi, krilo, naročje, guba (obleke pod prsmi). 2. morski zaliv, morsko dno.

πυθμήν, ένος, ὁ [Et. iz φυθμήν, nem. Boden, lat. fundus, tla] tla, dno, (morska) gladina, noga (pri postelji ali trinožniku), podstavek; stožer, tečaj, podboj; konec debla ali korenine (pri drevju).

донный na dnu;
донная дощечка deščica za na dno;
донные животные živalstvo morskega dna

душа f duša; človek; dragi moj; (hist.) tlačan; (pren.) bistvo;
бумажная д. birokrat;
чернильная д. pisarček, birokrat;
мёртвая д. fiktivna oseba, ki je v resnici ni ali pa ki je vpisana samo v seznamu;
по душам po številu rodbinskih članov;
скажи мне по душе povej mi po pravici;
это вам будет не по душе to vam ne bo po godu;
я от вас без души zelo vas imam rad;
без души (zast.) navdušen; ves iz sebe (od strahu);
всеми фибрами души z vsem srcem;
по душам odkrito;
для души (жить) v lastno (moralno) zadovoljstvo;
кривить душой delati drugače, kakor se misli;
отпусти душу на покаяние! pusti me pri miru;
вытянуть душу do smrti izmučiti;
они живут д. в душу žive v najlepši slogi;
д. не лежит к этому tega nimam rad;
у меня д. не на месте bojim se;
д. ушли в пятки srce mi je padlo v hlače;
нет ничего за душой nima denarja;
душа на распашку odkrit človek;
не чаять души brezmejno ljubiti;
хватить за душу ganiti v dno srca;
на душе кошки скребут otožno, žalostno je;
отвести душу olajšati si srce (če se izpolni velika želja);
от души iz vsega srca;
стоять над душой nadlegovati, sitnariti;
д. не принимает zoprno mi je;
берите, сколько душе угодно vzemite, kolikor se vam ljubi;
д. человек dobra duša, blaga duša;
на улице ни души na ulici ni žive duše

золотой

1. zlat; odličen; drag;
золотая монета zlatnik;
золотое дно rudnik zlata;
золотых дел мастер zlatar;
з. век zlati časi;

2. m zlatnik

оседать, осесть posedati: se, posesti se; naseljevati se, naseliti se; usedati se, usesti se;
муть осела на дно бутылки gošča se je usedla na dno steklenice;
о. на земле (pren.) ostajati pri poljedelstvu