Franja

frank samostalnik
(valuta) ▸ frankDo konca leta naj bi se frank glede na evro okrepil za 1,8 odstotka. ▸ Az év végére a frank várhatóan 1,8%-kal fog felértékelődni az euróval szemben.
Ministrica je danes partnerjem predstavila tudi zakon za ureditev problematike posojil v frankih. ▸ A miniszter ma a partnerek elé terjesztette a frankhitelek kibocsátását szabályozó törvényjavaslatot is.
V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v višini 40 milijonov frankov. ▸ A megállapodás 40 millió frankos kártérítést is tartalmaz Franciaország számára.

frase f

1. stavek, izraz; fraza:
una frase breve ma significativa kratek, a pomenljiv stavek
frasi di cerimonia vljudnostne fraze
sono solo frasi to so same fraze
frase fatta prazna fraza, puhlica
usare frasi scelte uporabljati izbrane izraze
non trovare la frase giusta ne najti pravega izraza

2. glasba fraza

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol

od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
čez glavo par-dessus la tête
glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
(zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
zelnata glava chou moški spol

glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
gledati skozi okno guardare dalla finestra
gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
križem gledati essere strabico

2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
grdo gledati guardare bieco, di traverso
prijazno gledati guardare affabilmente
srepo gledati guardare fisso
zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
zvrha gledati guardare dall'alto in basso

3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

6. (prisojati čemu pomembnost):
gledati na badare, pensare a
ne gledati na stroške non badare a spese
gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti

gléj | gléjte inter.

1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
glej (glejte), morje ecco il mare

2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi

3. (izraža začudenje) to', ecco:
glej ga, ti si?! to' sei tu?!
'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'

4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito

gnezdišče samostalnik
1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó helyRezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.

gôr adv. ➞ gori

1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là

2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

gráblje (-belj) f pl.

1. agr. rastrello; (kar enkrat zajameš) rastrellata:
vprežne grablje rastrello da tiro
vrtnarske grablje rastrello scopa
pren. grablje ima, vil pa ne è restio a dare ma bravo ad arraffare

2. hidr. griglia di protezione

grozíti (-ím)

A) imperf. ➞ zagroziti

1. minacciare:
rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

3. atterrire; incutere terrore, spavento:
samota jo grozi la solitudine la atterrisce

B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

2. (bati se) temere, aver paura

*hérisser [-se] verbe transitif (na)ježiti

se hérisser ježiti se; figuré upirati se
hérisser ses poils naježiti (svojo) dlako
mes cheveux se hérissent sur ma tête lasje se mi ježe na glavi
il se hérisse dès qu'il m'aperçoit postane razdražen, brž ko me vidi

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

*honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

j'ai honte sram me je
avoir honte sramovati se
se couvrir de honte blamirati se
j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
courte honte blamaža
fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost

*honteux, euse [ɔ̃tö, z] adjectif sramoten; osramočen, sramujoč se, sramežljiv

je suis honteux (de ma conduite) sram me je (mojega vedenja)
fuite féminin honteuse sramoten beg
maladies féminin pluriel honteuses spolne bolezni
un pauvre honteux revež, ki sramežljivo skriva svoje uboštvo

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

ikona samostalnik
1. (slaven človek) ▸ ikonVelika črna gorila z imenom King Kong, ki je postala ikona filmske zgodovine že leta 1933, gledalcem še vedno jemlje sapo. ▸ King Kongtól, a fekete gorillától, aki már 1933-ban a filmtörténet ikonjává vált, még ma is eláll a nézők lélegzete.

2. (na računalniškem zaslonu) ▸ ikonKliknite ime ali ikono mape, da na desni strani okna vidite njene mape in datoteke. ▸ Kattintson egy mappa nevére vagy ikonjára, hogy az ablak jobb oldalán megtekinthesse a mappákat és fájlokat!

3. (religiozna slika) ▸ ikon, szentkép

indépendamment [ɛ̃depɑ̃damɑ̃] adverbe neodvisno

indépendamment de ne glede na, brez ozira na
ce fût fait indépendamment de ma volonté to je bilo narejeno, ne da bi jaz imel kaj besede pri tem

indiquer [-ke] verbe transitif na-, o-značiti, (po)kazati; naznaniti; dati spoznati ali sklepati; določiti

indiquer du doigt quelqu'un, quelque chose s prstom (po)kazati na koga, na kaj
ma montre indique deux heures et demie moja ura kaže pol treh
indiquer l'heure du départ določiti uro odhoda
tout indique que ... vse kaže, da ...
le peintre a indiqué un paysage d'automne slikar je nakazal (skiciral) jesensko pokrajino
indiquer une rue pokazati (povedati za, napotiti v) ulico
cela indique une grande intelligence to kaže (dokazuje, odkriva) veliko inteligenco

initiative [-sjativ] féminin prva pobuda, pobudnost, začetni korak, iniciativa, začetek

initiative privée zasebna iniciativa
initiative populaire ljudska želja, zahteva; (esprit masculin d'initiative) podjetnost duha
sur l'initiative, à l'initiative na pobudo
je l'ai fait de ma propre initiative to sem storil na lastno pobudo
manquer d'initiative ne imeti nobene iniciative, ne biti iniciativen
prendre l'initiative prevzeti iniciativo, napraviti prvi korak
syndicat masculin d'initiative d'une ville tujskoprometno društvo v mestu
faire preuve d'initiative pokazati se iniciativnega