Franja

mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
misliti na penser à
mislim, da je crois que
to sem si mislil je m'y attendais
na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
misli na to! penses-y!, songes-y!
kakor jaz mislim à mon avis
kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
samo če na to mislim rien que d'y penser
kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
še misliti ni! loin de moi cette pensée!
misleč pensant, raisonnant
dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
dobro mišljen qui part d'un bonne intention

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

miss³ [mis]

1. prehodni glagol
zamuditi (priložnost, vlak); zgrešiti, izpustiti; ne imeti, biti brez, ne dobiti; preslišati, spregledati, ne opaziti; pogrešati izogniti se

2. neprehodni glagol
ne zadeti, zgrešiti (strel); spodleteti

pogovorno to miss the bus (ali boat) zapraviti šanse
to miss fire ne sprožiti se; figurativno ne uspeti, ne zbuditi zanimanja
to miss one's footing spodrsniti
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
to miss one's mark zgrešiti cilj, ne uspeti
he didn't miss much nič mu ni ušlo, ni mnogo zamudil
I just missed running him over za las sem se ga izognil (da ga nisem povozil)
to miss the point of ne razumeti poante česa
to miss a trick preslišati, ne uspeti videti
to miss out zamuditi (priliko); izpustiti, preskočiti (besedo)
aeronavtika missed approach zgrešen dolet

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

miš samostalnik
1. (žival) ▸ egérNi pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ▸ Nem fontos, milyen színű a macska, a fő, hogy egerésszen.
Povezane iztočnice: gozdna miš, hišna miš, navadna belonoga miš

2. (del računalniške opreme) ▸ egérOblika miške je prirejena tako, da jo lahko držimo kot navadno računalniško miš ali kot daljinski upravljalnik. ▸ Az egér formáját úgy alakították ki, hogy hagyományos számítógépes egérként vagy távirányítóként is kézben tartható.
WAP-brskalnik naj bi bil precej zmogljivejši in priročnejši od tistega na mobilnem telefonu, saj omogoča delo z mišjo in tipkovnico. ▸ A WAP-böngésző állítólag sokkal nagyobb teljesítményű és könnyebben kezelhető a mobiltelefonosnál, hiszen lehetővé teszi az egérrel és billentyűzettel történő munkát.
Microsoft je predstavil miš z vgrajenim pomnilnikom. ▸ A Microsoft bemutatta a beépített memóriával rendelkező egeret.

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

míš ratón m

poljska miš ratón de campo
moker kot miš calado hasta los huesos
slepe miši (igra) juego m de la gallina ciega
ne biti ne tič ne miš (fig) no ser ni chicha ni limonada
loviti miši cazar ratones

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

Mitnahme: die Mitnahme ist nicht erlaubt ni dovoljeno vzeti ... s seboj (imeti pri sebi)

mittō -ere, mīsī, missum (iz *smeītō; prim. sm- v cosmittere P. F., anglosaksonsko smītan vreči, metati, udarjati, nem. schmeissen vreči)

I.

1. vreči, metati, (za)lučati, zagnati (zaganjati), (za)degati, spustiti (spuščati), streljati, izstreliti (izstreljevati), pahniti, potisniti (potiskati), poriniti (porivati), strmoglaviti (strmoglavljati) koga: Lucr., audacius pilam Sen. ph., rete Hier., pila C., telum tormentumve C., glandem Auct. b. Hisp., procul iacula sagittasque Cu., tela eminus missa N., manu iaculum O., tela tormentis C., hastas e ratibus Cu., fundā lapides L., lapides sua post vestigia O. za seboj, lapillos contra aliquem Auct. b. Afr., telum, pilum, fulmina in aliquem O., hastam in vatis ora O., discum O., lapides in aliquem Petr., fulmina lucis (dat. pl.) H., fur cani misit panem Ph.; pren.: mālum discordiae inter aliquos Iust.; poseb. kot kockarski t.t. vreči, metati: talos in phimum H., tesseram O., canem aut senionem Augustus ap. Suet., tudi abs.: quotiens missurus erat Sen. ph.; z osebo kot obj.: pueros in profluentem aquam L., ex arce Minervae praecipitem misit lapsum O., puerum ab arce mittere O. ali aliquem de ponte pronum Cat. strmoglaviti, pahniti, concidere et spumas qui morbo mittere suevit Lucr., anumque pondere suo deiectam super foculum mittit Petr.; occ.: m. corpus saltu ad terram V. na tla skočiti, equum medios per ignes V. pognati skozi (v) ogenj, manum ad arma Sen. ph. hitro seči po orožju, popasti orožje, mollia mobiliter cum alternis bracchia mittunt Lucr. mično prekrižati roki, arundinem subter lectum Petr. seči s palico pod posteljo, fert missos Vestae pura patella cibos O. nanjo nasute, vanjo položene, nutriat incinctos missa patella Lares O., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea modo exercitui satis superque foret S. se je ulila, tantus discidio nubis ventique procella mittitur Lucr., nec temere omnino plane vis frigida venti esse potest, ea quae tanta vi missa supernest Lucr. silen veter, ki je zavel od zgoraj, et vituli cum membranas de corpore summo nascentes mittunt Lucr. izgubljajo kožo, se slačijo, fervor et in celeris iambos misit furentem H. mi je dal pobudo za porogljivo pesnikovanje, aliquem in ora populi m. Q. (Decl.) jezikom da(ja)ti, v jezike spraviti koga, sprožiti govorice o kom, aliquem in fabulas sermonesque Q. (Decl.) ljudem v zobe in v jezike dati koga.

2. refl. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati) se: se in flumen L. epit. ali se in rapidas aquas O. ali se in mare Sen. ph. skočiti, seque super pontum nullo tardata timore mittit onusque suum O., cum se Daedalion saxo misisset ab alto O., simul haec effatus ab alto aethere se misit, spirantis dimovet auras Ascaniumque petit V. spustil se je, m. se in leonem Lamp. pognati se nad leva, ut in eos se potius mitteret quam in vestras possessiones Ci. da se raje loti njih kot pa vaših posestev, paribus se legibus ambae invictae gentes aeterna in foedera mittant V. spustiti (spuščati) se, se in periculum Corn. ali animas (pesn. = se) in pericula V. spustiti (spuščati) se v nevarnost, tvegati nevarnost, prim. sub tanta pericula missus V., solum te in tanta pericula mittam? V. —

II.

1. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): vestem O., ante m. equites C., omnem equitatum ante se C., ubi paulo asperior ascensus erat, singulos prae se inermos mittere, deinde ipse cum illorum armis sequi S., libellum ad aliquem Cat., mittor ad matrem O., m. currum in arcem O., equites in aciem, legiones in hiberna C., legatos de deditione ad aliquem C. (= mittere deditionem suam Fl.), legati a rege ad me missi Ci., adversus quos mille Aetoli missi L., m. suos in hostes Lucr. spuščati, ščuvati nad sovražnike, aliquem in exsilium mittere L., Sen. rh. idr. v pregnanstvo poslati, pregnati, izgnati, in possessionem mittere (naspr. de possessione deturbare) Ci. postaviti v posest, dati v last, lares sub titulum O. pesn. = svojo hišo z nabitkom (oglasom) postaviti naprodaj, Saturno in Tartara misso O., m. aliquem ad Stygias undas O. ali ad umbras O. = m. aliquem ad mortem Ci. ali morti Pl. ali neci O. koga v podzemlje (smrt) poslati, usmrtiti, ubiti, umoriti koga, animas sub Tartara mittit (sc. Mercurius) V. pošilja in spremlja (= gr. πέμπει), exercitum sub iugum m. L. izpod jarma odpustiti (odposlati), poslati pod jarem, Hesperiam sub iuga m. V. podjarmiti, prim. orbem sub leges m. V. podvreči zakonom, m. alicui subsidium, auxilia Ci. idr., alicui carmina Cat.; z izpuščenim obj. personae ali rei: misit (sc. nuntios, servos) circum amicos Suet. poslati k prijateljem, cui tamen de mensā misit Ci. Namen se izraža: z dat.: aliquem alicui auxilio ali subsidio C., Ci., L., N. na pomoč; s praep.: aliquem in negotium m. Ci. tržit, trgovat, in auxilium m. Iust., ad subsidium m. Auct. b. Hisp., pullarium in auspicium m. L., centurias in suffragium L. pustiti centurije h glasovanju, centurijam dati glasovati, iudices in consilium Ci. pustiti sodnike k posvetovanju, da se posvetujejo, omnibusque annis in consilium de te deos mittis exigisque, ut sententiam suam mutent Plin. iun. bogove kličeš, da naj ti bodo sodniki; s finalnim stavkom (pogosto v relat. zvezi): missus sum, te ut requirerem Ter., misit ad eum nuntios, qui postularent C., misit legatos Romam, qui senatum docerent S.; brez osebe kot obj.: misit, qui locum explorarent N., misi pro amicitiā, qui hoc ei diceret Ci., misit, qui cognoscerent C.; s sup.: N., misit legatos ad Caesarem rogatum auxilium C., exclusi eos, quos tu ad me salutatum mane miseras Ci.; brez osebe kot obj.: mittit rogatum vasa ea Ci., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S.; z gerundijem ali gerundivom: Vell., ne mittas quidem visendi uxori Ter., m. aliquem cum exercitu ad obtinendas Hispanias S.; redko z inf.: Pl., Pr., Iust., te quaerere mitto O.; brez osebe kot obj.: misit orare, ut venirem Ter.

2. iz zvez, kakor: mittere nuntios ad aliquem S., litteras ad aliquem Ci., C., L., S. ali alicui L., Auct. b. Hisp., si hanc epistulam non misisset Ci., m. alicui salutem O. pozdrav pošiljati komu, pozdraviti (pozdravljati) koga (pis(me)no) se je razvil glagolu mittere occ. pomen sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), pisati komu (= gr. ἐπιστέλλειν) s finalnim stavkom ali odvisnim vprašalnim stavkom: ad legatum misit (naročil je legatu), ut cohortes educeret C., mitto, quid tum sit actum Ci., quin Attico mitteret, quid ageret N. ne da bi sporočil Atiku, kaj počne. — Subst. pt. pf. missus -ī, m (božji) poslanec (o Kristusu): Arn., Isid.; pl. missī -ōrum, m poslani sli: C., L.

3. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), da(ja)ti v dar, podariti (podarjati), pripraviti (pripravljati), posvetiti (posvečevati) komu: puer causa erit mittundi (sc. munus) Ter., hospitibus magna munera S., ultro muneribus missis H., sestertium centum milia muneri misit N., quae tibi dona (kot obrodek) mittere posset Tomitanus ager O., rure suburbano poteris tibi dicere missa (sc. rustica dona) O., m. alicui mentem V. vdahniti komu misel, navdahniti koga z mislijo, et nos saeva manu mittamus funera Teucris ali exitium apibus V., hunc librum ad te de senectute misimus Ci.

4. da(ja)ti, prinesti (prinašati), donesti (donašati), da(ja)ti vojaka, vojake: nec non et torrentem undam levis innatat alnus missa Pado O., India mittit ebur, molles sua tura Sabaei V., quem mater Aricia misit (sc. militem) V., quos frigida misit Nursia V.; pesn.: aurea māla decem misi V. sem prinesel. —

III. (od)poslati ((od)pošiljati) = (od)da(ja)ti, da(ja)ti od sebe, izhlapiti: luna eam lucem, quam accepit a sole, mittit in terras Ci., tremunt in vertice cristae sanguineae, clipeoque micantia fulmina mittit V. njegov ščit se blešči, plura sibi assumunt, quam de se corpora mittunt Lucr., fruges mittunt signum sanguinis L. izločajo kri, vapor, quem sol mittit Lucr., Afranianos contra multis rebus summi timoris signa misisse quod suis non subvenissent C. kazati vidne znake strahu, mittit animus mortalia signa Lucr. kaže znake umrljivega izvora; o rastl. poganjati: radices Col., folium, florem Plin. Poseb. glas(ove) od sebe da(ja)ti, oglasiti (oglašati) se, (spre)govoriti, izustiti: Cu., Fl., varios linguae sonitūs Lucr., quoniam non omnia corpora vocem mittere concedis neque odorem Lucr., mittunt venti fremitūs Lucr. vršijo, horrenda sibila misit (sc. serpens) O., in serpente deus praenuntia sibila misit O., m. voces Lucr. (o psih) glasno (za)lajati, vocem m. Fest. (o žabah) regljati, repente vocem sancta misit Religio Ph., vocem pro me nemo mittit Ci. ne spregovori, se ne oglasi, vox de quaesturā missa nulla est Ci. nihče ni zinil besedice o kvesturi, nihče ni niti črhnil o kvesturi, si quis memorem libertatis vocem aut in senatu aut in populo misisset L. spregovoriti svobode zavedajočo se besedo, apud dominum vitae necisque vocem supplicem m. L. proseč se oglasiti, missum verbum ab ore praeconis Lucr. beseda, ki ji jo je povedal glasnik, haec Scipionis oratio quod senatus in urbe habebatur Pompeiusque aberat ex ipsius ore Pompei mitti videbatur C. da prihaja. —

IV.

1. spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (iz)pustiti (izpuščati): brachiolum puellae Cat., accĭdere in mensas ut rosa missa solet O. ki si jo izpustil iz rok, non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., missis armis de fugā cogitabant C. odvrgli so orožje in razmišljali o begu, leo e caveā missus Corn., Curtius eques Romanus deliciis diffluens, cum macrum turdum sumpsisset in convivio Caesaris, interrogavit an mittere liceret Macr.; v okrepljeni obl.: columbas in theatro e sinu missas facere Varr. spustiti, da vzletijo. Poseb. konje, vozove, dirkače izza pregrade v dirkališče spustiti (spuščati): Corn., Hyg., maxima iam vacuo praetor spectacula circo quadriiugos aequo carcere misit equos O., quadrigas L., carcere missus equus O., cum carceribus missos rapit ungula currūs H., nam semel quadrigis, semel desultore misso L. (gl. desultor); occ. kot medic. (kirurški) t.t. kri pustiti (puščati): antiqui medici nesciebant sanguinem mittere Sen. ph., sanguinem incisā venā mitti novum non est Cels., sanguinem homini mitti non alienum est Cels., sanguinem alicui mittere a capite Petr., ex (a) brachio, ex crure, ex venā, iuxta talos Cels.; pren.: sic Appius, cum ἐξ ἀφαιρέσεως provinciam curarit, sanguinem miserit, quicquid potuit detraxerit Ci. ep. izsesal kri, missus est sanguis invidiae sine dolore Ci. ep. zavisti se je izpustilo malo krvi, kar ji dobro de.

2.
a) pustiti (puščati), odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati) iz česa (večinoma v okrepljeni obl. missum facere); odpustiti (odpuščati) iz službe: Auct. b. Afr., Suet., remotis sive omnino missis lictoribus Ci., nautas missos facere Ci., quaestores, legatos, praefectos, tribunos suos multi missos fecerunt Ci., legiones missas fieri iubere Ci.; tako tudi: amicos missos faciamus Ci. (v provinco s seboj vzete pretorjeve) prijatelje; subst. missī -ōrum, m odpuščenci, (iz vojaške službe odslovljeni) vojaki, odslovljenci: missorum stipendia lucrari Ci., missorum causas cognoscere L.; izpuščenci iz ječe, vojnega ujetništva: L. Scipionem … non passurum inter hostes populi Romani in carcere et vinculis esse mittique eum iubere L., at Eumenes, cum diutius in vinclis esset, ait Onomarcho … quin aut interfici aut missum fieri iuberet N., at ille ut ingressus est confestim gladium destrinxit iuravitque se illum statim interfecturum nisi ius iurandum sibi dedisset se patrem missum esse facturum L., m. exercitum inermem L., praefecti a me missi sunt C. ap. Ci.
b) pustiti brez kazni, ne kaznovati: rogamus, ut mittas (sc. eum) Petr.
c) pustiti iz sužnosti, oprostiti sužnosti, osvoboditi (osvobajati), svobodo da(ja)ti komu (prim. manūmitto): neque ille (sc. leno) vult mittere (sc. eam) Pl.
d) (od)pustiti, zapustiti nevesto, ženo, ločiti se od … : hanc ut mittam Ter., Lolliam Paulinam, C. Memmio consulari exercitus regenti nuptam … perductam a marito coniunxit sibi brevique missam fecit Suet.
e) zbore, družbe razpustiti (razpuščati), skleniti (sklepati), končati: Ap., Front., senatum C., convivium, praetorium L., certamine misso ali misso certamine V.

3. pustiti (puščati) koga, kaj, opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, odpoved(ov)ati se čemu, slovo da(ja)ti čemu, ne ozirati se več na kaj (pogosto v okrepljeni obl. missum facere): Val. Max., mitte me Pl., Ter., me missum face, nos missos face Ter., sed tum maesta virum mittens quae verba locuta es Cat., cum Pollentina plebs funus cuiusdam primipilaris non prius ex foro misisset (ne pustiti s foruma prej) quam extorta pecunia per vim heredibus ad gladiatorium munus … Suet., mitte hunc ire Pl., pro nobis mitte precari O. opusti prošnje, ne prosi, mitte sectari H. nehaj poizvedovati = ne poizveduj dalje, timorem mittite V., m. hanc curam de pectore V., mittere ac finire odium L., inanes spes H., ambages Pl., L., ambagibus missis H. brez ovinkov, misso officio Ci. ne oziraje se več na dolžnost, m. aliena Lucr., missum facere amorem, missam facere iram L., missos faciant honores Ci., missa istaec face Ter. ne misli več na to; occ. v govoru kaj izpustiti (izpustiti), (za)molčati, hoteti molčati o čem, preskočiti, hoteti preskočiti kaj, ne omeniti (omenjati) česa: Val. Max., mitto rem Ter., mitto proelia, praetereo oppugnationes oppidorum Ci., mitto de amissā maximā parte exercitūs Ci., mitto quod invidiam, quod pericula, quod omnis meas tempestates et subieris et multo etiam magis, si per me licuisset, subire paratissimus fueris Ci.; tudi v okrepljeni obl.: ut haec missa faciam, quae iam facta sunt Ci., horum agrorum ego missos faciam quaestus triennii Ci.

Opomba: Sinkop. pf. mīstī = mīsistī: Cat. Star. inf. mittier: Pl., Tit. fr., Lucr.

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

mlád young; youthful; adolescent, juvenile

od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
v mojih mládih letih in my early years, in my youth
še mlád youngish
mládi in stari young and old
mláda kri youthful blood
mláda luna new moon
mlád krompir new potatoes pl
mládo vino new wine
Mladi Turki, mladoturki the young Turks
moj mlajši brat my younger brother
Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
ona ni več tako mláda she is no chicken
samó enkrat si mlád! you're only young once!
postati zopet mlád to grow young again
ko sem bil mlád in my early life, in my youth
mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub

mlád joven

od mladega (mladih let) desde joven, desde la joventud, desde la niñez
mladi dan el amanecer
mlada leta juventud f, años m pl juveniles
mlada ljubezen primeros amores m pl
mlada luna luna f nueva
mladi par los recién casados, (na poročni dan) los novios
mlad grah (fižol) guisantes m pl (judías f pl) verdes
mlado pivo cerveza f nueva
mlado vino vino m nuevo
mlada zelenjava legumbres f pl frescas
najmlajši v družini el hijo menor, fam el benjamín
moj mlajši brat mi hermano menor
X. mlajši X. hijo
dve leti je mlajši kot ... tiene dos años menos que...
ni več mlad empieza a envejecer
videti je mlad tiene aspecto joven
mlad se je poročil se ha casado joven

mladóstnica girl

ni več mladóstnica (pogovorno) she is no chicken

mlátiti trillar ; (tepsti) apalear

prazno slamo mlatiti (fig) hablar sin ton ni son

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

mnógo adv.

1. (izraža veliko količino ali mero) molto; tanto; assai:
zbralo se je mnogo ljudi venne molta gente
mnogo bere, se giblje, govori, spi legge, si muove, parla, dorme molto

2. (v nikalnih stavkih izraža majhno mero) molto:
stvari ni mnogo spremenil non cambiò molto

3. (s primernikom izraža visoko stopnjo) molto:
mnogo mlajši je od mene è molto più giovane di me
PREGOVORI:
mnogo babic, kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina

mnógo mucho

zelo mnogo muchísimo
kar (precéj) mnogo bastante
mnogo preveč demasiado
mnogo premalo demasiado poco
mnogo sreče! ¡buena suerte!
v mnogem ima prav en muchas cosas tiene razón
mnogo denarja mucho dinero
mnogo ljudi mucha gente, muchas personas
mnogo stvari muchas cosas
ni mnogo manjkalo, pa bi ... un poco más y hubiera..., no hubiera faltado mucho para que... (subj)

moco moški spol sluz, smrkelj; gošča; utrinek

moco de pavo kožica pri puranovem kljunu
¡no es moco de pavo! to ni malenkost!
caérsele el moca alg. trapast biti
quitarse (limpiarse) los mocos usekniti se
tener mocos smrkav biti