Franja

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slinavka samostalnik
1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.

2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigyČloveško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.

3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed.

sliva samostalnik
1. (plod) ▸ szilvaSopomenke: cibora
Povezane iztočnice: suhe slive

2. Prunus domestica (drevo) ▸ szilva, szilvafaSopomenke: cibora

3. (o barvi) ▸ szilva

slíva botanika (drevo) plum tree; (sadež, svež) plum

suha slíva dried plum, prune
koščica slíve plum stone
džem iz slív plum jam

slon [ô] moški spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija der Elefant; samec: der Elefantenbulle
afriški slon Afrikanischer Elefant (gozdni/ okroglouhi Rundohr-Elefant, der Rundohrige Waldelefant, stepski/veleuhi Großohr-Elefant, der Großohrige Steppenelefant)
azijski slon Asiatischer Elefant (cejlonski Ceylonelefant, indijski Indischer Elefant, malajski Malaya-Elefant, sumatranski Sumatra-Elefant)
ograda za slone das Elefantengehege
zgradba za slone das Elefantenhaus

2.
morski slon der See-Elefant

3. figurativno (neroda) das Trampeltier, der/das Trampel
cel slon ein Elefantenbaby
kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
imeti kožo kot slon eine Elefentenhaut haben

slòn zoologija elephant

slòn samec bull elephant
slòn z izraslimi okli tusker
iz muhe slòna narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill (mountains out of molehills)

slòn zoologija éléphant moški spol

afriški (azijski) slon éléphant d'Afrique (d'Asie)
morski éléphant de mer, phoque moški spol à trompe
iz muhe narediti slona faire d'une mouche un éléphant, faire une montagne de quelque chose

slòn (slôna) m

1. zool. elefante;
afriški slon elefante africano (Loxodonta africana)
indijski slon elefante indiano (Elephas maximus)
morski slon elefante marino, foca marina (Mirounga leonina)
čreda slonov un branco di elefanti
slon trobi l'elefante barrisce
lomastiti kot slon muoversi come un elefante (in una cristalleria)
pren. delati iz muhe slona fare di una mosca un elefante
pren. imeti kožo debelo kot slon avere la pelle dura

2. pren. omaccione, pachiderma

slonovin|a ženski spol (-e …) das Elfenbein
izdelek iz slonovine die Elfenbeinarbeit
rezbarija iz slonovine die Elfenbeinschnitzerei
ročaj iz slonovine der Elfenbeingriff
podoben slonovini elfenbeinartig
rezbarjenje v slonovini die Elfenbeinschnitzerei

slonovina samostalnik
(material) ▸ elefántcsontSopomenke: slonova kost

slovar samostalnik
1. (jezikovni priročnik) ▸ szótárPovezane iztočnice: etimološki slovar, frazeološki slovar, mali slovar, narečni slovar, pravopisni slovar, razlagalni slovar, slovar tujk, splošni slovar, terminološki slovar, veliki slovar, vezljivostni slovar, šolski slovar, žepni slovar

2. (besedišče) ▸ szótár, szókészletSamo kaj, ko je beseda odgovornost v naši državi izginila iz slovarja elite in jo zdaj nadomešča beseda kapital. ▸ De mit lehet tenni, amikor országunkban a felelősség szó eltűnt az elit szótárából, és most a tőke szó helyettesíti.

Slovaška samostalnik
(država) ▸ SzlovákiaSopomenke: Slovaška republika

Slovenija samostalnik
(država) ▸ SzlovéniaSopomenke: Republika Slovenija
Povezane iztočnice: plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo

sluz¹ ženski spol (-i …) der Schleim; (sluznina) der Schleimstoff
izločati sluz schleimen
ki izloča sluz schleimabsondernd
odstraniti sluz iz medicina (etwas) entschleimen
izločanje sluzi die Schleimabsonderung
ki pospešuje izločanje sluzi schleimlösend
ki vsebuje veliko sluzi schleimhaltig
pretirano izločanje sluzi [Schleimfluß] Schleimfluss
uničevanje sluzi die Schleimbekämpfung
napolniti se s sluzjo verschleimen

slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty

slúžba (-e) f

1. lavoro, impiego, servizio:
dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo trovare, avere, cercare, perdere, disdire un lavoro, un impiego
napoditi koga iz službe licenziare in tronco
priložnostna, stalna, začasna služba impiego precario, fisso, temporaneo
nočna služba lavoro notturno

2. (delo, dejavnost na določenem področju) servizio; ufficio:
civilna, diplomatska, vojaška služba servizio civile, diplomatico, militare
hidrometeorološka služba servizio idrometeorologico
inšpekcijska, požarna služba servizio di ispezione, servizio antincendio
gorska reševalna služba soccorso alpino
prijavna služba (za tujce) ufficio stranieri

3. (oddelek v podjetju) ufficio, reparto:
evidenčna, računovodska služba ufficio evidenza, contabilità
obveščevalna služba servizio segreto, servizio informazioni
rel. božja služba servizio, ufficio divino
avt. vlečna služba autosoccorso

smer¹ [é] ženski spol (-i …)

1. die Richtung (nasprotna Gegenrichtung, prečna Querrichtung, prepustna [Flußrichtung] Flussrichtung, prevodna [Durchlaßrichtung] Durchlassrichtung, [Flußrichtung] Flussrichtung, gledanja Blickrichtung, kotaljenja Rollrichtung, letenja Flugrichtung, prodiranja Stoßrichtung, strela [Schußrichtung] Schussrichtung, teka stroja Maschinenrichtung, udarca Stoßrichtung, vetra Windrichtung, vitja Drehrichtung, vpadna Einfallsrichtung, vzdolžna Längsrichtung, zaporna Sperrichtung)
iz smeri aus einer Richtung
iz nasprotne smeri aus der Gegenrichtung
vlak iz nasprotne smeri der Gegenzug
v (eno) smer in eine Richtung, vozovnica: einfach
v napačno smer in die falsche Richtung
sprememba smeri die Richtungsänderung

2. (orientacija) die Richtung (duhovna Geistesrichtung, modna Moderichtung, slogovna Stilrichtung, umetnostna Kunstrichtung)
študijska smer die Fachrichtung, der Studiengang

3.
smer krtačenja der Strich, Bürstenstrich
smer niti der Fadenlauf

4.
smer vrtenja der Sinn, Drehsinn (urnega kazalca Uhrzeigersinn), die Laufrichtung
v smeri urnega kazalca im Uhrzeigersinn
v nasprotni smeri pri vrtenju: gegensinnig

5. geologija das Streichen
imeti smer streichen

6.
v smeri česa: -wärts
(doline talwärts, gore bergwärts, gozda waldwärts, kopnega landwärts, morja seewärts/meerwärts, polja feldwärts, srca herzwärts, vetra windwärts); ➞ → proti

7.
določati smer z goniometrom peilen
postopek določanja smeri das Peilverfahren

8.
smer umika die Fluchtrichtung, der Fluchtweg
|
obračanje smeri die Umkehr
ki nakazuje/določa smer richtungsweisend
spremeniti smer reakciji: (eine Reaktion) umlenken
v isti smeri in dieselbe Richtung, gleichgerichtet
v smeri puščice in Pfeilrichtung
v nasprotni smeri entgegengesetzt, gegenläufig, entgegengerichtet
iti v napačno smer pismo: fehlgeleitet werden, fehllaufen
razvijati se v napačno smer [schieflaufen] schief laufen
razvoj v napačno smer die Fehlentwicklung

smer³ [é] ženski spol (-i …) (smer vožnje) die Fahrtrichtung
obvezna smer vorgeschriebene Fahrtrichtung
držati smer Spur halten, die Fahrtrichtung einhalten
sprememba smeri vožnje: die Fahrtrichtungsänderung
spremeniti smer z vozilom: umschwenken, abschwenken
voznik, ki vozi v napačno smer der Falschfahrer
na avtocesti: der Geisterfahrer
vožnja v napačno smer die Falschfahrt
pas za vožnjo v nasprotni smeri die Gegenfahrbahn
promet iz nasprotne smer der Gegenverkehr

smér direction ženski spol , sens moški spol ; (ladje) route ženski spol ; (letala) cap moški spol ; (literarno, umetnost, politika) tendance ženski spol , courant moški spol , orientation ženski spol (tudi figurativno)

v smeri proti en direction de, dans la direction de
iz smeri od (vlak) en provenance de, (pro)venant de
v vse smeri en tous sens, dans toutes les directions
v obratni smeri en sens inverse
v premi, ravni smeri en ligne droite, tout droit
smer gibanja sens du mouvement
smer letenja direction de vol
smer toka (elektrika) sens du courant
smer vetra direction du vent
smer vožnje sens de la marche
smer vrtenja sens de rotation
iti v smeri k prendre la direction de, faire route vers (ali pour), mettre le cap sur
iti, nadaljevati v isto smer aller, continuer dans la même direction
izgubiti pravo smer se désorienter, être désorienté, perdre l'orientation (ali familiarno le nord, la tramontane)
spremeniti smer changer de direction (ali de route, de cap)

smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

v smeri proti en dirección hacia
iz smeri od procedente de
s smerjo k, v con dirección a
v vse smeri en todas las direcciones
v obratni smeri en sentido inverso
v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
sprememba smeri cambio m de dirección
vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
določiti smer ladje arrumbar
iti v smeri k tomar la dirección de
iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
izgubiti pravo smer desorientarse
spremeniti smer cambiar de dirección