-
Obsius -iī, m Óbsij, odkritelj neke rudnine v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Obsiānus 3 Óbsijev, óbsijski: lapis Plin. obsijan (najbrž vulkansko steklo), islandski ahat, vitrum Plin. obsijansko steklo (ponarejen obsidian), elephanti Plin. iz obsijana ali obsijanskega stekla (narejeni); subst. Obsiāna -ōrum, n posodje iz obsijana: Plin.
-
ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē
1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.
2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.
-
obsolet obsoleten, ki je prišel iz rabe
-
océanien, ne [ɔseanjɛ̃, ɛn] adjectif iz Oceanije
-
Ochsenschwanzsuppe, die, juha iz govejega repa
-
octingēnārius 3 (octingēnī) iz osmih stotic sestoječ: Prisc., greges Varr.
-
octōnārius 3 (octōnī) iz osem (osmerice, osmih delov) sestoječ: numerus Varr., Macr., versus Q. osemčleni jambski verz, fistula Plin., Front. z 8 palcev široko pločevino.
-
òdākle, òdaklē, odákle prisl. od kod, od koder, iz česar: odakle znaš to?, odakle slijedi da je optužba izmišljena
-
òdātlē, òdatlē prisl. od tod, iz česar: odatle je došao; odatle slijedi da je optužba izmišljena
-
òdāvdē, òdavdē prisl. od tod, iz česar
-
odgrêbsti odgrebem
1. odgrnuti, odgrepsti: odgrebsti žerjavico
2. izvaditi iz žeravice: krompir iz žerjavice
3. iskopati: odgrebsti truplo
-
òdgrliti se -īm se izviti se iz objema: a s nama se mrtva odgrlila
-
odíva ž mlada žena, za svojce, iz katerih hiše se je možila: omraženoj -i od roda ni pozdrav
-
odletéti -im
1. odletjeti: odleteti z letalom; ptič je odletel z drevesa
2. odbiti se: žoga odleti od zidu
3. odskočiti: sekira odleti od grče
4. odleteti iz službe biti istjeran (-ter-) iz službe; glava mu bo odletela
izgubiće glavu; pri izpitu je odletel
na ispitu je propao
-
odpisáti i odpísati -šem, odpiši -ite, odpisal -ala i odpisala
1. otpisati: odpisati dolg
2. otpisati, pismeno odgovoriti: odpisati na pismo
3. otpisati koga, izbrisati iz spiska: ta je že davno odpisan
-
òdstružiti -īm odpreti ovcam leso, da lahko gredo iz tamarja, obora, borjača: odstružiti ovce
-
odtóčnica
1. odvodna cijev, cev
2. rijeka, reka, potok koji otiče iz jezera
-
odžàklija
1. ž izba z ognjiščem in zidanim dimnikom
2. m plemič iz ugledne hiše, družine
-
òdžaković m plemič iz ugledne hiše, družine
-
Oechalia -ae, f (Οἰχαλία) Ojhálija
1. mesto na Evboji, prestolnica Jolinega očeta Evrita; uničil ga je Herkul: V., Hyg., victor ab Oechalia (sc. rediens) O. — Od tod Oechalis -idis, f iz Ojhálije, Ojhálijka, Evbójka: O.
2. mesto v Meseniji: Plin.