Franja

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

pripeljati¹ (pripéljem)

1. človeka peš: führen, bringen (naprej weiterbringen, nazaj zurückführen, zurückbringen, noter hereinführen, hereinbringen, sem herführen, herbringen); (iti iskat) holen (nazaj zurückholen)
pripeljati za roko an der Hand führen

2. človeka/predmete z vozilom: fahren, bringen (nazaj zurückfahren, zurückbringen …); ironično: ankarren, herankarren
pripeljati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einliefern
blago, tovor antransportieren, anrollen
pripeljati z letalom einfliegen
pripeljati na kopno anlanden

3. vodo v hišo ipd.: leiten, einleiten

4.
figurativno eno pripeljati/pripeljati jih nekaj klofut: eine scheuern/kleben, eine überziehen/ein paar überziehen, eine lackieren

prisíljen forced, compelled, constrained; obliged

prisíljen smehljaj, nasmešek a forced smile
prisíljeno prislov with constraint
biti prisíljen to be compelled to
prisiljeni smo (reči, iti) we find ourselves compelled (ali forced, obliged) (to say, to go)

procésija procession

iti v procésiji to walk (ali to go) in procession; to move in procession

procésija (-e) f

1. rel. processione:
velikonočna procesija processione pasquale

2. pren. processione:
iti v procesiji andare in processione
procesija vozil una processione di macchine

processione f

1. relig. procesija

2. ekst. sprevod, procesija, dolga vrsta:
la processione delle macchine all'uscita dall'autostrada procesija avtov ob izhodu z avtoceste
andare in processione iti v sprevodu

pròč prisl.
□ iti proč a pleca în altă parte
□ daleč proč departe

prodája venta f

prodaja na drobno (debelo) venta al por menor (al por mayor)
prodaja na obroke venta a plazos
komisijska prodaja venta en comisión
prisilna prodaja venta forzada (ali forzosa)
prodaja na ulici venta ambulante, venta en la calle
prepoved prodaje prohibición f de venta
reklama za prodajo publicidad f de ventas
dobro iti v prodajo tener (ali ser de) buena venta
biti namenjen za prodajo estar de venta
dati (ponuditi) v prodajo poner (ofrecer) a la venta

producteur, trice [-düktœr, tris] adjectif proizvajalen, producentski; ustvarjalen; pridelovalen; masculin proizvajalec, producent

pays masculin pluriel producteurs de pétrole dežele producentke petroleja
aller directement du producteur au consommateur iti neposredno od proizvajalca do potrošnika

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

profundizar [z/c] iz-, po-globiti, temeljito preiskati; priti čemu do dna; premišljevati o, tuhtati

profundizar un asunto stvari iti do dna
sin profundizar detalles ne da bi se spuščal v podrobnosti

prolonger [-lɔ̃že] verbe transitif podaljšati; raztegniti; prolongirati (menico)

se prolonger nadaljevati se, podaljšati se, iti dalje; živeti dalje (v svojih otrocih)
prolonger une séance, son séjour podaljšati sejo, svoje bivanje

promenade [prɔmnad] féminin sprehod; sprehajališče, aleja, promenada; izlet

promenade en auto, en voiture vožnja, izlet, tura z avtom
promenade à cheval, àpied, à vélo sprehod jež, peš, z biciklom
promenade à la campagne, en montagne izlet na deželo, v hribe
promenade-conférence predavanje z ekskurzijo
promenade sur l'eau vožnja, izlet s čolnom
promenade en mer vožnja, izlet po morju
promenade en traîneau izlet s sanmi
aller, partir en promenade, faire une promenade iti na sprehod, izlet

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

pròsac -sca m snubec: do udaje porasla djevojka, mnogi su je prosci zaprosili; ići u -e iti snubit; javljaju se -i oglašajo se snubci

proseguir [-i-, g/gu] nadaljevati; zasledovati, preganjati

prosiga V. (la lectura) čitajte dalje!
proseguir en la marcha iti naprej

prō-sequor -sequī -secūtus sum (prō in sequī)

I.

1. komu slediti, za kom dreviti se, koga poditi, goniti, gnati, preganjati: fugientes longius C., ad repellendum et prosequendum hostem procurrebant C., prosequi aliquem lapidibus Petr.; pren.: fortuna Euphranorem prosequebatur Auct. b. Alx.

2. (po)spremiti (spremljati), sprevajati, poseb. iz spoštovanja ali vljudnosti: Pl., Cu., H., Sen. ph., Gell. idr., quem discedentem universa civitas prosecuta est N., prosequi reginam in freta O., aliquem usque ad agri fines Ci., aliquem officii causā L., legiones ad prosequendos commilitones processerant L., eum milites electi sunt prosecuti C., longe prosequitur euntem V., prosequi exsequias Ci. iti za pogrebom, udeležiti se pogreba, defunctum questu T. ali samo defunctum Petr. mrtveca (umrlega) spremljati (pospremiti) (s tarnanjem, tarnaje), ventus prosequitur euntīs V.; pren.: eos (sc. mortuos) … desiderium prosequitur amicorum Ci., nec delictum venia prosequebatur T. prestopku ni sledilo odpuščanje, Chattos saltus Hercynius prosequitur simul atque deponit T. Hercinski (Herkinski) gozd se razteza ob hatskem ozemlju in se tudi končuje z njim.

3. metaf. koga (po)spremiti (spremljati) s čim (pri odhodu), da(ja)ti komu kaj za na pot, obdariti (obdarovati, obdarjati), (po)častiti koga s čim, podariti (podarjati), nakloniti (naklanjati), pokloniti (poklanjati), izkaz(ov)ati komu kaj, besede (za)kričati za kom, (za)klicati komu: legatos et excipere et prosequi cum donis L., proficiscentem magnis donis L., aliquem veniā V. odpustiti komu, aliquem beneficiis Ci., Cu. izkazovati, aliquem misericordia Ci., virtutem alicuius gratā memoriā Ci., aliquem testimonio Plin. iun., aliquem legato (volilo) Suet., linquentem terram eam votis, ominibus lacrimisque Ci. odhajajočega iz te dežele v solzah pospremiti s prijaznimi voščili, aliquem verbis honorificis Ci. s častnimi besedami ogovoriti (nagovoriti) koga, liberaliter eos oratione C. prijazno jim prigovarjati, prijazno jih nagovarjati, aliquem laudibus L. hvaliti koga, hvalo peti komu, povzdigovati koga, aliquem verbis vehementioribus Ci. klicati komu (za kom) … besede, aliquem contumeliosis vocibus C. kričati za kom sramotilne besede, pospremiti koga z zmerljivkami (psovkami), egredientem verbis Ci. odhajajočemu želeti „srečno pot“ (iron. = „vrag te nesi!“, „vrag te pocitraj!“), sic prosecutus Ph. tako za njim kličoč, te besede za njim govoreč; (o stvareh): illius mortis opportunitatem benevolentiā potius quam misericordiā Ci., lacrimis non minus quam laudibus debitis tam memorabilem mortem L., cum laude … facta atque famam nominis T., non admiratione istā, sed memoriā Val. Max. —

II. (v govoru) nadaljevati, nadalje razlagati, svoje misli razkri(va)ti glede česa, pripovedovati, opis(ov)ati: Corn., Q., Plin. iun., Sen. ph. idr., prosequitur pavitans et fatur V., quod non longius prosequar Ci., quid pascua versu prosequar? V.

proti² [ó] komu/čemu:

1. kam: gegen, auf (etwas) zu, in Richtung (iti proti hiši gegen das Haus, auf das Haus zu; peljati proti Kopru gegen Koper/in Richtung Koper fahren)

2. obrnjenost: gegen, -wärts (jugu gegen Süden, südwärts, severu gegen Norden, nordwärts, vzhodu gegen Osten, ostwärts, zahodu gegen Westen, westwärts, gozdu waldwärts, dolini talwärts, morju meerwärts, nogam fußwärts, vetru windwärts)
proti toku geografija [flußaufwärts] flussaufwärts

3. kdaj: gegen (poldnevu gegen Mittag)

4. nasprotje: gegen, wider, (proti toku gegen die Strömung, gegen den Strom (tudi figurativno), proti onesnaženju okolja gegen die Umweltverschmutzung, proti volji wider den Willen, proti pameti wider alle Vernunft); (v nasprotju z) entgegen (mojemu nasvetu entgegen meinem Rat)

5. (v nasprotju z) delovati, ravnanje: -widrig (časti ehrwidrig, okusu geschmackwidrig, ukazu befehlswidrig, predpisom vorschriftswidrig)

6. preprečevanje: gegen ( medicinadavici gegen Diphtheria)

próti against

próti (prefiks) anti-, counter-; (smer) towards, to, in the direction of, on, for; contrary to; (čas) about, by, ZDA around; pravo, šport versus (krajšava: v. ali vs.); (v primeri z) compared with
za in próti for and against, pro and con
sredstvo próti remedy for
próti vetru against the wind
próti koncu meseca towards the end of the month
próti šesti uri about six o'clock
Avstralija próti Angliji Australia versus England
próti nam against us
próti mojemu prepričanju (volji) against my conviction (will)
próti pričakovanju unexpectedly, suddenly
próti potrdilu o prejemu on receipt
próti toku against the tide
próti vodi up the river
próti zakonu against the law, illegally, unlawfully
próti zdravemu razumu preposterously, absurdly
próti mojim ukazom contrary to my orders
to je dobro próti glavobolom it's good for headaches
to je próti mojim navadam it is against (ali contrary to) my usual practice
jaz sem próti I am opposed to it
bilo je 30 glasov za predlog, 40 pa próti there were 30 votes for and 40 against
próti meni je bil zelo prijazen he was very kind to me
sem 100% próti I am dead against it
to je próti mojemu prepričanju this runs counter to my convictions
boriti se próti toku to struggle against the tide
delovati próti to counteract, to neutralize, (preprečiti) to thwart, to frustrate, to balk (ali baulk), to baffle
boriti se próti premoči to fight against odds
dvigniti oči próti nebu to look up to heaven
držati pismo próti luči to hold a letter up to the light
glasovati próti to vote »no«
enotno, složno glasovati próti to vote down
glasovati próti predlogu to vote against a motion
nimam nič próti temu I don't mind it, I have no objection to it
nimam nič próti kajenju I don't object to people smoking
ne morem nič reči próti I can say nothing to the contrary
govoriti za in próti to speak pro and con
iti próti domu to head for home (ali homewards)
iti próti severu to go towards the north (ali northwards)
vojska gre próti mestu the army is marching on the town
izpustiti próti kavciji to release on bail
marširati próti sovražniku to march against the enemy
ležati z obrazom próti zemlji to lie face downwards (ali on one's face)
nahujskati brata próti bratu to set brother against brother
napravil sem to próti svoji volji I did that against my own inclination
pluti próti vetru to sail against the wind
porini klavir próti zidu! push the piano up against the wall!
stavim 10 próti 1, da... I bet you ten to one that...
vzdržati próti sovražniku to hold out against the enemy