Franja

nitreus 3 (nitrum) iz nátrona, nátronov, nátronski: pulvis Cael.

Nōla¹ -ae, f (iz *nŏu̯ŏlā [: novus] = Novo mesto) Nóla, staro mesto v Kampaniji severovzhodno od Neaplja (še zdaj Nola): Ci., L., Plin., Sil., Suet., Aug. Od tod adj.

1. Nōlānus 3 nólski: ager, plebs L., moenia Sil.; subst. Nōlānus -ī, m Nolán, Nólec, pogosteje v pl. Nōlānī -ōrum, m Noláni, Nólci, preb. Nole: Ci., L., Iust.; in Nōlānō Ci. ep. na Nolskem, na nolskem ozemlju.

2. Nōlēnsis -e nólski, iz Nóle, v Nóli: episcopus Aug.

nomadize [nɔ́mədaiz] neprehodni glagol
seliti se iz kraja v kraj

nōnāgenārius 3 (nōnāgēnī)

1. devetdeset vsebujoč, iz devetdesetih sestoječ: n. motus stellae Plin. 90 stopinj oddaljeno od sonca, fistula Front. katere pločevina je široka 90 palcev.

2. devetdesetleten, 90 let star: Enos, cum esset nonagenarius, genuit Cainam Hier., et Sara nonagenaria pariet? Vulg.

Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).

nosebleed [nóuzbli:d] samostalnik
medicina krvavenje iz nosa

nostrās -ātis (noster) iz naše dežele, tuzemski, našega naroda, domač: nostratia arma Ca. ap. Prisc., nostrates philosophi Ci., nostratia verba Ci., n. cunila Col., n. gallinae Col., pro peregrina voce nostratem requirendam Suet., nummus Gell.; subst. nostrātēs -ium, m naši, naši rojaki, domačini: Plin. idr.

Opomba: Prvotna obl. nostrātis -e: si quis nostratis sapiens Cassius Hemina ap. Prisc.

Notlüge, die, laž iz obzirnosti, laž v stiski

novēnārius 3 (novēnus) iz devetih sestoječ, devet … : regula Varr., M., natura Varr., numerus Varr., Aus., Macr., M., Arn., Boet., Fulg., sulcus Plin. devetčeveljska = tri čevlje globoka in tri čevlje široka.

nòžanj -žnja m, nožànjac -njca m opanek iz neustrojene goveje kože

nubi-gena -ae, m (nūbēs in genere = gīgnere) iz oblakov rojen, od oblakov ustvarjen, „oblačnik“ = sin (otrok) oblakov: amnes Stat., clipei (= ancilia) Stat., nimbi Prud. — Poseb. vzdevek

1. Kentavrov (Kentavre je namreč Iksion zaplodil z nekim oblačnim stvorom, ki mu ga je poslal Jupiter namesto Junone, ki jo je Iksion zalezoval): nubigenae Centauri V. in subst. nūbigenae (Nūbigenae) -ārum, m „Oblačniki“ = Kentavri: V., O., Stat.

2. Nefelinega (gr. νεφέλη = oblak) sina Friksa: Col. poet.

Numida -ae, f (νομάς) pravzaprav naseljenec, kočujoč pastir, kočar, nomad: Arabia Numidarum Vitr. (po nekaterih izdajah Numidum; prim. Arabia Numidum Plin.), Numidas dicimus, quos Graeci νομάδας P. F.; occ. Numídijec, nomad v Numídiji (gl. spodaj Numidia): S., T.; o Jugurti: Fl.; pogosteje v pl. Numidae -ārum, m Numídijci; Numidijce je Cezar v galski vojni uporabljal kot lahkooborožene pešce, pozneje pa v Rimu za predjezdece in konjeniške enote: C., N., V., O., Sen. ph. idr.; atrib. = numídijski, iz Numídije: Numida eques, Numidae equites, Numidae iaculatores L., Numida leo O., Numida dens O. slonova kost, ursi Numidae Iuv. — Kot nom. propr. Plōtius Numida Plotij Numida, Horacijev prijatelj: H. — Od tod

1. subst. Numidia -ae, f Numídija, pokrajina med kartažanskim ozemljem in Mavretanijo (zdaj Alžirija): S., L., Cu., Mel., Plin., Aur., Africa Numidia Col. afriška Numidija.

2. adj.
a) Numidiānus 3 numídijski: Plin.
b) Numidicus 3 numídijski: Col., Sen. ph., Isid., equi, senta L., aves Numidicae Plin., Suet., tudi samo Numidicae (sc. aves) guttatae Mart. (najbrž) pegatke. — Kot nom. propr. Numidicus -ī, m Numídijski, priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je premagal Jugurto: Ci., Vell., Suet.

Opomba: Gen. pl. Numidûm Mart.

nûr m, mest. u núru, núrak -rka m (t. nur, ar.) dial. žarek, ki po muslimanski veri sije iz nebes na grob svetnika

nylon tujka angl. m invar.

1. kem. najlon

2. ekst. tekstil tkanina iz poliamidnih vlaken

3. pog. sintetika

oblītterātor -ōris, m (oblītterāre) izbrisovalec iz spomina; kdor stori, da se (kaj) pozabi: Paul. Nol., commemorator, non obliterator vetustatum Tert.

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

obnèvidjeti -vidīm (ijek.), obnèvideti -vidīm (ek.)
1. oslepeti: starost, pa sam obnevideo
2. biti iz sebe: obnevidjeti od srdžbe

obrást -i ž izdanci iz korijenja (-ren-): gozdna obrast

obrōzātus 3 (iz gr. ὄβρυζον; prim. obrussa) iz preizkušenega (= čistega) zlata narejen: Cod. I. — Soobl. obrōziacus 3: Cod. Th.

obséder [ɔpsede] verbe transitif obsesti, nadlegovati; ne iti iz misli, ne dati miru