Franja

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.

quando

A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

B) cong.

1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej

2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo

quantus-quantus 3, gl. quantus quantus pod quantus.

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quiet² [kwáiət] samostalnik
mir, tišina, spokojnost

sleng on the quiet (on the q.t.) na skrivaj, pod roko

quiētālis -is, m (sc. locus), gl. quietus 3, 1, subst. a) pod quiēscō.

Quīnctius, mlajše Quīntius 3 (quīntus) Kvínkcij(ev), Kvíntij(ev), ime rimskega rodu; njegova najbolj znana predstavnika sta bila

1. Titus Quinctius Flaminīnus Tit Kvinkcij Flaminin, ki je l. 197 pri Kinoskefalah premagal makedonskega kralja Filipa, Perzejevega očeta: L.

2. Lucius Quinctius Cincinnatus Lucij Kvinkcij Cincinat (= Kodrasti), ki so ga l. 458 poklicali od pluga in ga imenovali za diktatorja v vojni proti Ekvom: L., Val. Max. Adj. Quinctia gens L. Kvinkcijev rod, Quinctia prata L., Val. Max., P. F. Kvinkcijevi travniki (onstran Tibere, imenovani po Luciju Kvinkciju Cincinatu). — Od tod adj. Quīnctiānus 3 Kvínkcijev: exercitus L. pod Kvinkcijevim pokroviteljstvom (tj. pod poveljstvom Lucija Kvinkcija Cincinata), illa omnia Quinctiana iniqua Ci.

Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

quō-minus, gl. quō pod quī, quae, quod.

quō-nam, adv. (gl. quō pod quis)

1. vprašalno kam pa?, kam neki?: neodvisno: Pl., quonam se verteret? Ci., quonam suas mentes conferent? Ci.; v glavnem stavku odvisnega govora: quonam haec omnia … pertinere? C. kam da meri vse to … ?; odvisno: exspectatio, quonam eruptura esset cupiditas Ci.

2. quōnam ūsque? kako daleč pa?, kako dolgo pa?, doklej pa?: Stat., Gell.

Rad, das, (-/e/s, Räder) kolo (tudi figurativ); (Zweirad) kolo, dvokolo; beim Pfau: pahljačast rep; Technik kolut, kolo; Sport premet vstran; das fünfte Rad am Wagen sein biti peto kolo; unter die Räder kommen figurativ pasti pod kolesje, propasti; ein Rad schlagen Pfau: voziti kočijo; jemand hat ein Rad ab (komu) manjka kolešček v glavi

rahločuten pridevnik
1. (nežen; občutljiv) približek prevedka ▸ érzékenyA vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

2. (razumevajoč) približek prevedka ▸ együttérzőBil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmesZgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

4. (o zvoku ali podobi) približek prevedka ▸ finomZ izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

rappeler [raple] verbe transitif poklicati (nazaj); odpoklicati; militaire vnovič vpoklicati; spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); poklicati v spomin; militaire trobiti, bobnati za zbor; théâtre (po)klicati pred zastor; razveljaviti (zakon)

se rappeler quelque chose spomniti se, spominjati se česa
ce paysage rappelle la Suisse ta pokrajina spominja na Švico
il m'a rappelé ma promesse spomnil me je na mojo obljubo
rappeler quelqu'un à l'obéissance, au devoir pozvati koga k poslušnosti, k dolžnosti
rappeler à l'ordre (parlement) pozvati k redu
rappeler à soi spet k sebi spraviti, figuré odpreti oči (quelqu'un komu)
rappeler à sa succession postaviti, določiti za svojega dediča, naslednika
rappeler des réservistes sous les drapeaux (zopet) vpoklicati rezerviste pod zastavo
rappeler au téléphone (zopet) poklicati k telefonu