Franja

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla

method [méɵəd] samostalnik
metoda, postopek, način, načrtnost

there's method in his madness ni tako neumen kot se zdi
to work with method načrtno delati

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

mèv

rekel ni ne bev ne mèv he kept mum, he was tongue-tied, žargon he didn't say a dicky bird; you couldn't get a word out of him

mezínec meñique m

mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
to imam v mezincu lo tengo en la uña
znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo

mica¹

A) f knjižno mrvica

B) avv.

1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
non è mica vero saj ni res
mica male severnoital. kar dobro

2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name?

midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer

miel ženski spol med

no hay miel sin hiel ni rože brez trna
miel sobre hojuelas izvrsten, zelo ugoden, pripraven
gastar las primeras mieles del amor okušati prvo ljubezen
hacerse mieles con alg. skušati si koga pridobiti s prilizovanjem

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

miga ženski spol (krušna) drobtina, krušna sredica; notranja vsebina

es la miga to je glavna stvar
eso tiene (su) miga to ima svoj pomen (smisel); to ni tako enostavno
de poca miga nepomemben
migas (de pan) pražene drobtine
hacer migas zdrobiti, zmrviti
hacer buenas migas razumeti se med seboj

mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.

1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle

2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque

3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente

miglio² m

1. bot. proso (Panicum miliaceum)

2. pren.
non c'entrerebbe neppure un grano di miglio niti za bobek ni več prostora

mígniti glej mígati

niti z mezincem ni mignil za to il n'a pas remué (ali bougé) le petit doigt pour cela
še s prstom ni mignil zanj il n'a rien fait pour lui
kot bi mignil en un clin d'œil, en un instant

mígniti glej migati

še s prstom ne migniti no mover ni un dedo
kot bi mignil en un abrir y cerrar de ojos; en un instante; en un santiamén

mikroskop samostalnik
(optična naprava) ▸ mikroszkópGibanje večjih delcev je mogoče opazovati pod mikroskopom, gibanja manjših delcev pa ni mogoče videti, čeprav obstaja. ▸ A nagyobb részecskék mozgása mikroszkóp alatt megfigyelhető, de a kisebb részecskék mozgása, bár létezik, nem látható.Najpreprostejši mikroskop je povečevalno steklo ali lupa. ▸ A legegyszerűbb mikroszkóp a nagyítóüveg vagy a nagyítólencse.
Bakterije so primerjavi z glivami izredno majhne, vidimo jih pod mikroskopom pri tisočkratni povečavi. ▸ A baktériumok a gombákhoz viszonyítva rendkívül kicsik, csak mikroszkóp alatt, ezerszeres nagyításban válnak láthatóvá.
Povezane iztočnice: svetlobni mikroskop, polarizacijski mikroskop, optični mikroskop, operacijski mikroskop, transmisijski elektronski mikroskop, vrstični elektronski mikroskop, vrstični tunelski mikroskop, presevni elektronski mikroskop, mikroskop na atomsko silo, mikroskop na magnetno silo, elektronski mikroskop, konfokalni mikroskop, fluorescenčni mikroskop

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

milagro moški spol čudo, čudež

ni de milagro niti v sanjah ne
hacer milagros čudeže delati
vivir de milagro od zraka živeti, malo jesti
vida y milagros življenja in dejanja, potek življenja

milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

au milieu de sredi
au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
dans les milieux informés v informiranih krogih
depuis le milieu du 19^e siècle od sredine 19. stoletja dalje
milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
juste milieu zlata sredina
langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
théorie i des milieux teorija miljejev
garder le juste milieu držati se zlate sredine
tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali