Franja

Zadetki iskanja

  • nèizlúščen -a -o neizljušten, neizvađen iz ljuske: neizluščen kostanj
  • neo-latin [ní:oulǽtin] pridevnik
    romanski, ki izhaja iz latinščine
  • neoyorkino iz New Yorka
  • néroli [neroli] masculin dišeče olje iz oranžnega cvetja
  • Nerulum -ī, n Nêrul, mesto v južni Lukaniji: L. Od tod adj. Nerulonēnsis -e n nêrulski, iz Nêrula: Ner. mensarius Cassius Parmensis ap. Suet.
  • nerviceus 3 (nervus) iz kit, iz črevnih strun (narejen): funes Vulg.
  • Nerzkragen, der, ovratnik iz nerca
  • Nerzmantel, der, plašč iz nerca
  • nettle-cloth [nétlklɔɵ] samostalnik
    koprivnik, blago iz kopriv
  • Neukauf, der, nakup iz prve roke
  • neusilbern iz novega srebra
  • Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

    I.

    1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
    a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
    b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

    2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

    3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

    4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel.

    II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.
  • nichterwerbstätig ki nima dohodkov iz dela/dejavnosti
  • nigellātum -ī, n (nigella) olje iz črnike (črne kumine): Paul. Nol.
  • night-soil [náitsɔil] samostalnik
    fekalije, blato iz atranišč (ki se ponoči odvaža)
  • nȉmbus m (lat.)
    1. oblak, iz katerega dežuje
    2. nimb, nimbus, svetniški sij, gloriola, avreola
  • ninas [ninas] masculin, invariable majhna cigara, narejena iz ostankov tobaka
  • Nī̆nivē (Ninevē) -ēs, f (Νινευή, za poznejše pisce običajna, po hebr. Niniveh tvorjena obl.) Nínive, prastara naselbina ob reki Tigris s pomembnim templjem boginje Ištar, od 8. stol pr. Kr. glavno mesto Asirije, porušeno l. 606. Predvsem Senaherib in Asurbanipal (znan kot ustanovitelj knjižnice) sta v mestu zgradila razkošne palače in templje: Aug., Paul. Nol., Vulg. (sicer gr. pisci mesto imenujejo Νίνος, rim. pa Ninus; gl. Ninos). Od tod

    1. subst. Nīnivītae (Ninevītae) -ārum, m Ninivíti (Ninevíti), Ninivljáni (Ninevljáni), Nínivci, preb. Niniv: Prud., Aug., Vulg.

    2. adj. Nīnivīticus 3 nínivski, iz Níniv: puer Hier.
  • nip away prehodni glagol
    ameriško, sleng izmakniti, iztrgati iz rok
  • Nīsus2 -ī, m (Νῖσος) Nísos

    1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
    a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
    b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
    c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

    2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

    Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).