Franja

λικμητήρ, ῆρος, ὁ ep. vejač, vejalec.

λικνο-φόρος, ὁ (φέρω) nosilec koša (v katerem je bilo daritveno orodje).

λιμενῑ́της, ου, ὁ (λιμήν) poet. ki brani (čuva) pristanišče.

λιμεν-ορμῑ́της, ου, ὁ (ὁρμίζω) poet. ki se nahaja v pristanišču, ki brani (ščiti) pristanišče.

λιμήν, ένος, ὁ (gl. λειμών) 1. pristan(išče), luka, zaliv. 2. a) zbirališče, shajališče οἰωνοῦ, Ἅιδου o Hadovem žrelu, ki sprejema vse mrtvece; metafor. o Iokasti λιμὴν αὑτὸς παιδὶ καὶ πατρί; b) pribežališče, zavetje ἑταιρίας, βουλευμάτων.

λῑμός, ὁ [Et. lat. letum, pogibel, smrt; gršk. λοιμός] 1. glad, lakota. 2. pohlep, poželenje.

λινο-θώρηξ, ηκος, ὁ ep. s platnenim oklepom.

λίνος, ὁ ep. ion. linos, Linova pesem (žalostinka za rano umrlim mladeničem).

λινουργός, ὁ (λίνον, ἔργον) tkalec.

λίς¹, ὁ [Et. tujka; prim. hebr. lajiš, lev] gl. λέων.

λίς³, ὁ ep. [samo dat. λῑτί, acc. λῖτα] platno, ruha, prestiralo, odeja.

Λίχᾱς, ου, ὁ 1. Heraklejev sluga. 2. bogat Spartanec ob Sokratovem času.

λίψ, λιβός, ὁ (λείβω) 1. ion. jugozapadni veter. 2. jugozapad NT.

λοβός, ὁ [Et. iz logwó-s, lat. legumen, stročje] 1. ušesce, uhelj. 2. jetrno krilo, jetra.

λογάς, άδος, ὁ, ἡ (λέγω) izbran, odbran; subst. pl. izbrani, elita.

λόγιος 3 (λόγος) učen, izobražen, vešč, izkušen, zgovoren NT; ὁ λόγιος učenjak, zgodopisec, vedeževalec, prorok, τὸ λόγιον izrek (proročišča), besede NT.

λογισμός, ὁ (λογίζομαι) 1. račun(anje), računstvo, λογισμὸν ἀποφαίνομαι delam račun. 2. a) pre-, razmišljanje, presoja(nje), σὺν λoγισμῷ s premislekom, preudarek, misel, načrt, sklep(anje), razlog, zaključek, naklep NT 2 Kor. 10, 5; ozir na kaj, uvaževanje τοῦ ξυμφέροντος; b) zmožnost preudarjanja, razboritost, razum, previdnost.

λογιστής, οῦ, ὁ (λογίζομαι) 1. računar, presojevalec τῶν παρὰ τῶν θεῶν. 2. v Atenah: pregledovalec računov (oblast, ki je štela 10 mož).

λογο-γράφος, ὁ 1. zgodovinar, letopisec. 2. kdor piše za druge govore.

λογοδαίδαλος, ὁ (dober) govornik.