Franja

Zadetki iskanja

  • affilare

    A) v. tr. (pres. affilo)

    1. brusiti, ostriti:
    affilare le forbici nabrusiti škarje
    affilare le armi pripraviti se na boj

    2. oslabiti, zdelati:
    la malattia gli ha affilato il viso od bolezni ima shujšan obraz

    B) ➞ affilarsi v. rifl. (pres. mi affilo) shujšati, omršaveti
  • affiler [-le] verbe transitif (na)brusiti, (na)ostriti

    affiler un couteau, un rasoir nabrusiti nož, britev
    avoir la langue bien affilée imeti dobro nabrušen, namazan, oster, strupen jezik, biti klepetav
  • affinare

    A) v. tr. (pres. affino)

    1. ostriti, naostriti, brusiti:
    affinare una lama nabrusiti rezilo

    2. pren. izostriti:
    affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

    3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
    affinare lo stile izpiliti slog

    B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
    l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini
  • affiochire

    A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
    la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav

    B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
    la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku
  • affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati

    roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
    la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
    faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati
  • affliggere*

    A) v. tr. (pres. affliggo)

    1. užalostiti, prizadeti:
    la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

    2. mučiti:
    è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

    B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
    si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
  • afflizione f

    1. žalost, bridkost, potrtost:
    abbandonarsi all'afflizione vdati se žalosti

    2. nadloga, muka, šiba božja:
    la guerra è una grandissima afflizione vojna je strašna nadloga
  • afflosciare

    A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
    il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten

    B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)

    1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
    la vela si afflosciò jadro se je povesilo

    2. pog. omedleti:
    alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela
  • affluent, e [aflüɑ̃, t] adjectif dotekajoč, pritočen; masculin pritok (reke)

    les affluents de la Save pritoki Save
  • afflux [aflü] masculin pritok; naval

    afflux de sang à la face naval krvi v obraz
    afflux de visiteurs naval obiskovalcev
  • affondare

    A) v. tr. (pres. affondo) potopiti, potapljati:
    affondare una nave potopiti ladjo
    affondare l'ancora spustiti sidro
    affondare la vanga nel terreno zariti lopato v zemljo
    affondare il dito nella piaga pren. drezati v živo rano
    affondare la spada nel petto zariti meč v prsi
    affondare un pugno šport zadati močen udarec (pri boksu)

    B) v. intr. potopiti se, pogrezniti, pogrezati se (tudi pren.):
    affondare nel fango pogrezniti se v blato
    affondare nei vizi pogrezniti se v pregrehe
  • affossare

    A) v. tr. (pres. affōsso)

    1. izkopati jarek:
    affossare i campi izkopati jarke na poljih

    2. star. obdati z jarkom:
    affossare un castello obdati grad z jarkom

    3. izbrazdati, delati udrtine:
    carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice

    4. pren. pokopati, likvidirati:
    affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog

    B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
    gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte
  • affouiller [afuje] verbe transitif, géographie izpodjedati, izpodkopati, izdolbsti

    le cours d'eau affouille la rive vodni tok izpodjeda breg
  • affres [afr] féminin pluriel strah, groza; muke

    les affres de la mort groza, muke v agoniji
    les affres du désespoir muke obupa
    être en proie aux affres du doute biti v hudih, mučnih dvomih
  • affrettare

    A) v. tr. (pres. affretto)

    1. pospešiti:
    affrettare il passo pospešiti korak

    2. hiteti, pohiteti:
    affrettare la partenza pohiteti z odhodom

    B) ➞ affrettarsi v. rifl. (pres. mi affretto) pohiteti:
    affrettati se vuoi arrivare in tempo pohiti, če hočeš priti pravočasno
    si affrettò a rispondere pohitel je z odgovorom na pismo
  • affrioler [-le] verbe transitif privabiti (z vabo); zvabiti, privlačiti, zapeljati

    affrioler par la bonne chère privabiti z dobro jedjo
  • affronter [-te] verbe transitif pogumno iti proti (nasprotniku, nevarnosti), kljubovati (quelque chose čemu)

    s'affronter spopasti se (v boju), spoprijeti se
    affronter la mort, de grands dangers kljubovati smrti, velikim nevarnostim
    le navire affronte la tempête ladja kljubuje nevihti
  • affumicare v. tr. (pres. affumico)

    1. zadimiti, zakaditi:
    affumicare la cucina zadimiti kuhinjo

    2. prekaditi, okaditi:
    affumicare carne, pesci prekaditi meso, ribe

    3. dimiti (čebele)
  • aficionar nakloniti (koga k čemu), ljubezen vliti za

    aficionarse vzljubiti
    aficionarse a (ali de) uno zaljubiti se v koga
    aficionarse a la pintura strastno se lotiti slikarstva
  • afirmatíven (-vna -o) adj. di affermazione, affermativo, asseverativo:
    razstava ima afirmativni pomen la mostra è importante ai fini dell'affermazione
    lingv. afirmativni stavki proposizioni affermative