Franja

pozába (-e) f dimenticanza, dimenticatoio, silenzio; knjiž. oblio:
iti v pozabo andare, cadere in dimenticanza, cadere nel silenzio, nel dimenticatoio
rešiti pozabe sottrarre all'oblio

pôzlu (po zlu)

iti pôzlu (v nič) to deteriorate to get worse, to fail, pogovorno to go to the dogs

pôzlu | po zlù adv.

1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente

2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
načrti so šli po zlu i piani sono falliti

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

pravílen juste, exact, correct, normal, réglementaire

pravilno correctement, comme il faut, dûment, juste(ment), régulièrement, en bon ordre
pravilno oceniti, ovrednotiti estimer à sa juste valeur
pravilno peti chanter juste
račun ni pravilen le compte n'y est pas
biti pravilen être en règle (ali en ordre)
iti pravilno aller (ali marcher) bien (ali droit)

pravílen correcto; exacto; preciso; justo

pravilno bien, como es debido
biti pravilen estar en regla (ali en orden)
iti pravilno (o uri) andar (ali marchar) bien
pravilno péti (računati) cantar (calcular) bien
pravilno zadeti, pogoditi acertar, fam dar en el davo
smatrati za pravilno estimar (ali considerar) oportuno (reči decir)
pravilno! ¡justo!, ¡exacto!

prazn|o srednji spol (-ega) das Leere, (Leeres)
korak v prazno ein Schritt ins Leere
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
udarec v prazno der Fehlschlag, ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser
iti v prazno udarec, napad ipd.: auspuffen, fehlschlagen
strmeti v prazno ins Leere starren, vor sich hin starren

predaleč zu weit (biti predaleč das ist zu weit), (izven dosega) außer Reichweite, außer Hörweite, außer Sichtweite
figurativno iti predaleč zu weit führen/gehen, über den Spaß gehen, človek: es zu weit treiben

predáleč trop loin

iti predaleč (figurativno) aller trop loin, s'avancer trop, dépasser les limites, popularno charrier

predáleč adv. troppo lontano:
pren. gnati stvar predaleč gonfiare, esagerare una questione
iti z zahtevami predaleč portare le richieste all'estremo, essere esagerato nelle richieste
po nazorih biti si predaleč narazen trovarsi ai poli diametralmente opposti nelle idee

predáleč demasiado lejos

to gre predaleč esto ya es demasiado, fam esto pasa de la raya
iti predaleč ir demasiado lejos (tudi fig), fig propasarse, pasar los límites, extremar las cosas

predávanje lecture

urnik predávanj timetable
imeti predávanje to give (ali to read, to hold, to deliver) a lecture (o on, komu to someone), to lecture (on a subject)
obiskovati predávanja to attend lectures (ali a course of lectures)
poslušati predávanje to attend a lecture
prisostvovati predávanju to attend (ali to be present at) a lecture
namenoma ne iti na (»špricati«) predávanje to skip, to cut a lecture
z risbami na tabli spremljano predávanje chalktalk

prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol

seznam predmetov inventaire moški spol
predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
izvozni predmet article d'exportation
luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
najdeni predmeti objets trouvés
osebni predmeti affaires personnelles
potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
sporni predmet objet du (ali en) litige
učni predmet matière d'enseignement
biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons)

prehit|eti [é] (-im) prehitevati koga - prej narediti, prositi: (jemandem) zuvorkommen, (iti mimo) vorbeigehen, vorbeiziehen an; pri dosežkih: (jemanden) überrunden; dogodke: vorgreifen, vorwegnehmen; čas: vorauseilen; z avtomobilom: überholen

prej|a² ženski spol (-e …) das Spinnen
iti na prejo zum Spinnen gehen

préjugé [prežüže] masculin vnaprej ustvarjena sodba ali mnenje, predsodek; juridique precedenčen primer

plein de préjugés poln predsodkov
sans, exempt de préjugés brez predsodkov
préjugé de race, bourgeois rasni, meščanski predsodek
avoir un préjugé contre quelqu'un, quelque chose imeti predsodek, nekako mržnjo do koga, česa
être imbu de ses préjugés biti ves prežet s predsodki
passer par-dessus les préjugés iti prek svojih predsodkov

prék prislov over, to (oziroma on) the other side; (predlog) across, over

prék hribov in dolin through the length and breadth of the country
prék mere excessively, inordinately
prék pričakovanja unexpectedly
prék poletja pending summer
prék moje volje against my will
prodajati vino prék ulice to sell wine for consumption off the premises; VB to run an offlicence
prék vrstnega reda out of turn
vlak je imel prék pol ure zamude the train is more than half an hour late (ali overdue)
iti prék vsega (na nič se ne ozirati) to disregard all considerations

prék à travers , (skozi) au travers de, par; au-delà, de l'autre côté, outre, par-dessus

preki sod justice ženski spol sommaire, loi ženski spol martiale
prek pametne mere plus que de raison
prek polja à travers champ(s)
iti prek ceste traverser la rue
iti prek koga passer sur le ventre (ali le corps) de quelqu'un
iti prek česa passer outre à quelque chose
molče iti prek passer sous silence
potovati prek Pariza passer par Paris
skočiti prek sauter par-dessus

prék

A) adv.

1. oltre:
priti prek andare, passare oltre

2. di là

B) prék prep.

1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

2. di traverso, trasversalmente:
obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

3. per:
reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

7. (za izražanj vmesnega člena) a:
raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere