Franja

hlapen pridevnik
(ki prehaja v plinsko stanje) ▸ illékony, illó

Höhe, die, (-, -n)

1. višina; aus der Höhe z višine

2. (Anhöhe) vzpetina, vrh, hrib

3. (Hochpunkt) višek, vrhunec

4. nivo eine Höhe von 2 m višina dveh metrov; eine Höhe von ... über Normalnull/über dem Meeresspiegel ... nadmorske višine; an Höhe gewinnen/verlieren pridobivati/izgubljati višino, dvigati se/padati; auf gleicher Höhe na isti geografski širini; auf der Höhe na vrhuncu (der Krankheit bolezni, des Ruhms slave) ; auf der Höhe sein biti na višini/v formi; auf der Höhe der Zeit/der Wissenschaft na nivoju časa/znanosti; in die Höhe (werfen) navzgor, kvišku; in die Höhe steigen dvigati se, vzpenjati se, figurativ razburiti se, razjeziti se; in die Höhe schießen (zelo hitro) rasti; aus der Höhe z višine, zviška; nach Höhe višinsko; das ist die Höhe! to je višek/preveč!

hója¹ (hôd) walk, walking, going, gait; vojska march; figurativno way

hója na 50 km fifty-kilometre walk
5 ur hóje five hours' walk
težka hója heavy tread
vojaška hója military gait
počasna (hitra, zelo hitra) hója vojska slow (quick, double-quick) march
ima čudno hójo he has a strange gait
ona ima grdo hójo she has an awkward gait
vsako jutro opraviti enourno hójo to take an hour's walk every morning
spoznam ga po hóji I recognise him by his gait

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore

honnêtement [ɔnɛtmɑ̃] adverbe pošteno, odkrito

recevoir quelqu'un fort honnêtement zelo vljudno koga sprejeti

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

horaire [ɔrɛr] adjectif urni; na uro; masculin urnik, vozni red

conforme à l'horaire po voznem redu
vitesse féminin horaire hitrost na uro
salaire masculin horaire plača od ure
j'ai un horaire très chargé cette semaine imam zelo obložen urnik ta teden
horaire des départs des cars vozni red za odhode avtobusov

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

horloge [ɔrlɔž] féminin (stolpna, javna, stenska) ura

horloge parlante napoved časa (radio, televizija)
parler deux heures d'horloge govoriti dve polni uri
réglé comme une horloge kot (ura) navit, zelo reden v svojih navadah
sens (inverse) masculin d'horloge (nasprotna) smer kazalca na uri

horreum -ī, n (najbrž sor. s haurīre, horreum torej = „iz česar se žito zajema“; prim. horia)

1. shramba za vsakovrstno zalogo, skladišče, (zaloga), žitnica: clavis horrei Ci., horrea constituere C. ali ponere L. (napraviti, napravljati) horrea privata Ci. (naspr. h. publica Lamp.), deripere horreo (sc. vinario) amphoram H. iz vinske zaloge, iz vinskega hrama, Sulpicia horrea H. Sulpicijeva vinska zaloga (ki je bila zelo imenitna), h. vinarium Sen. ph., Dig., pensile h. (za olive) Col., horrea frumenti Plin., h. frumentarium Dig., penuarium Ulp. (Dig.), apertis horreis pretia frugum levare T., horrea frugum plena Ambr., alia virtutis suae horrea se reperisse existimantes Amm. najdbo novih žitnic so imeli za delo svoje hrabrosti; horreum kot skladišče kmetijskega orodja: Col., — knjig: Sen. ph. — kipov: Plin. iun., — srebrnine: Paul. (Dig.), — raznega blaga: Ulp. (Dig.); o živalskih zalogah: saepe exiguus mus … horrea fecit V., (apes) floribus horrea texent V., terrena sub horrea ferre … formicae grana reperta solent O.; metaf.: Capua horreum agri Campani Ci. žitnica.

2. skedenj, gumno: ruperunt horrea messes V., si proprio condidit horreo, quidquid de Libycis verritur areis H., spicis horrea plena Tib.

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

hud¹ (-a, -o) (jezen) böse
zelo hud bitterböse
biti hud verärgert sein, böse sein auf/mit, grollen mit

hud² (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
huda preizkušnja die Zerreißprobe
hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
zaloga za hude čase der Notvorrat

húd pridevnik méchant, mauvais; grave, sévère, rigoureux, dur; fâché

hudi časi temps moški spol množine difficiles (ali durs)
huda ura (neurje) orage moški spol, tempête ženski spol, bourrasque ženski spol, tourmente ženski spol
huda zima hiver moški spol rigoureux (ali rude, inclément)
hud biti na koga être fâché contre quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
nič hudega cela ne fait rien
zelo hudo mal, très, fort
hudo je bolan il est gravement malade
hudo mi je, da ne … je suis désolé (ali fâché) de ne pas …
hudo je za denar l'argent manque (ali fait défaut), il y a pénurie d'argent

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

huff² [hʌf]

1. prehodni glagol
razjeziti, grobo postopati s kom, žaliti, užaliti, zameriti; odvzeti nasprotniku kamenček (igra "dama")

2. neprehodni glagol
razjeziti se, biti užaljen, kujati se

to be huffed with biti jezen na
easily huffed zelo zamerljiv
to huff s.o. into s.th. prisiliti koga k čemu
to huff s.o. out of s.th. prisiliti koga, da popusti
ameriško to huff and puff puhati, od jeze pihati, napihovati se

huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
huile de foie de morue ribje olje
huile essentielle, volatile eterično olje
les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
couleur féminin à l'huile oljnata barva
tache féminin d'huile oljnat madež
faire tache d'huile (figuré) razširiti se
huile minérale petrolej
peinture féminin à l'huile oljnata slika
mer féminin d'huile zelo mirno morje
être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
sentir l'huile dišati po olju
il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

humoreska samostalnik
1. književnost (šaljivo literarno delo) ▸ humoreszkNajveč uspeha je doživel s kratkimi humoreskami in satirami. ▸ A rövid humoreszkekkel és szatírákkal aratta a legnagyobb sikert.
2. glasba (vrsta skladbe) ▸ humoreszk
Nekaj tednov pred božičem je bil zelo presenečen, ko je dobil posnetek humoreske za violino in klavir. ▸ Néhány héttel karácsony előtt nagyon meglepődött, amikor megkapta a hegedűre és zongorára írt humoreszk felvételét.

3. (zabavna prigoda, situacija) ▸ humoreszk
Problem najema prostorov zdravstvene postaje je na seji občinskega sveta doživel epilog, ki meji na humoresko. ▸ A községi tanács ülésén a humoreszk határát súroló epilógussal zárult az egészségügyi állomás helyiségeinek bérbeadásáról szóló kérdés.