Franja

δίχα [Et. podaljš. δί] 1. adv. a) narazen, v dva dela razdeljeno ali ločeno, na dvoje, vsaksebi, ἠρίθμεον razdelil sem jih na dve krdeli; δίχα πρίω razžagam, δίχα ποιέω ločim, delim, δίχα ἐκ πάντων popolnoma sam, pred vsemi drugimi; b) nesložno, različno, nasprotno, δίχα σῆς γνώμης drugače nego ti misliš; δίχα γίγνομαί τινος ločim se od koga, δίχα αἱ γνῶμαι ἐγίγνοντο mnenja so bila različna. 2. praep. z gen. (nav. zapostavljen) ločen od, daleč od, brez, πόλεως brez zapovedi (ukaza) meščanstva.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

δοξάζω [fut. δοξάσω itd.] 1. mislim, menim, domnevam, smatram za kaj τί, περί τινος, δόξας δοξάζω menim; v pass. veljam za kaj. 2. NT slavim, proslavljam, poveličujem; pass. dosegam slavo, slavijo me.

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσπαθέω sem nezadovoljen, sem nestrpen πρός τι ali z εἰ.

δυστομέω (δύ-στομος) poet. opravljam, grdim, sramotim, τινά τι koga s čim.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

δωροφορέω (δωρο-φόρος) pri-, donašam darove, τινί τι darujem komu kaj.

ἐγ-γράφω 1. vdolbem, vrežem, naslikam, vtisnem τί τινι (v glavo). 2. vpišem, za-, napišem, vknjižim.

ἐγ-γυαλίζω (γύαλον) [fut. ἐγγυαλίξω aor. -ξα] ep. izročam, vročam, dajem, podeljujem, vdihujem τί τινι.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.

ἐγ-καθίζω, ion. ἐγ-κατ. 1. trans. posajam na εἴς τι; aor. med. ναόν zgradim, postavim. 2. intr. usedem se na, sedim na εἰς θρόνον.

ἐγ-καίω 1. zažigam, prižigam, zanetim. 2. vžigam τινά, τί; ἐγκαίομαι ῥόπαλον vžiga se mi podoba bata (kija).

ἐγ-καλέω 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu kaj τινί τι, pritožujem se, grajam, τινά τινος, τὶ κατά τινος, ὑπέρ (περί) τινος. 2. tožim koga, τινί τι radi česa. 3. tirjam od koga dolg.

ἐγ-καρτερέω obvladam se; τί vztrajam pri čem, τινί ostanem pri čem, držim se česa.