Franja

sijati (sijem) sonce, luna, zvezde: scheinen (sem navzdol herunterscheinen), strahlen (iz česa einer Sache entstrahlen), leuchten; (bleščati se) glänzen, figurativno prunken; figurativno od sreče: strahlen
sijatiti kot polna luna figurativno strahlen wie ein Vollmond

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

simpatíja liking, inclination, fancy for, sympathy, affinity (to, for)

simpatíje in antipatije likes pl and dislikes pl
iz simpatíje do in sympathy with
iz simpatíje out of sympathy
čutiti, imeti simpatíje do, za... to have a liking for...
ki vzbuja simpatíjo sympathetic

sindikat samostalnik
1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezetProti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

2. (združenje podjetij) ▸ szindikátusIz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.

sinhroniz|em moški spol (-ma …) der Synchronismus
vpad v sinhroniz das Intrittfallen
izpad iz sinhroniza das Außertrittfallen

sir moški spol (-a …)

1. der Käse (trdi Hartkäse, poltrdi Schnittkäse, mehki Weichkäse, siriščni Labkäse, iz kislega mleka Sauermilchkäse, iz nekisanega mleka Süßmilchkäse, sveži Frischkäse, smetanov Rahmkäse, plesnivi Schimmelkäse, topljeni Schmelzkäse, kozji Ziegenkäse, ovčji Schafskäse, nariban Reibkäse, nemastni Magerkäse, s kumino Kümmelkäse, za mazanje Streichkäse, Schmierkäse)
… za sir Käse-
(nož das Käsemesser, zvon/poveznik die Käseglocke, škatla die Käseschachtel)
hlebec sira der Käselaib, der Rundkäse
kocka sira der Käsewürfel
trikotnik sira die Käseecke
kruh s sirom das Käsebrot

2.
jajčni sir der Eierstich
mesni sir Fleischkäse, Leberkäse
kutinov sir das Quittenbrot, avstrijsko: der Quittenkäse

Sirija samostalnik
(država) ▸ SzíriaSopomenke: Sirska arabska republika

sírup (-a) m sciroppo:
javorjev sirup sciroppo d'acero
sirup proti kašlju sciroppo contro la tosse
sirup iz granatnega jabolka granatina

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

sklèp¹ (odločitev) resolution; decision; resolve; conclusion; pravo decree; deduction; inference

s sklèpom, po sklèpu by the decision of
sklèp večine majority decision
trden sklèp stern resolve
začasen sklèp provisional decision
priti do sklèpa to come to a decision, to reach (ali to make) a decision
potegniti logične sklèpe iz... to draw logical inferences from...
izvesti, realizirati sklèp to carry out a resolution
vztrajati pri sklèpu to stand by a decision
vnaprej narejen sklèp foregone conclusion
sklèp računov closing (ali balancing) of accounts
nismo še prišli do (pravega) sklèpa we have not yet arrived at a decision (at the right decision)

sklèp (sklépa) m

1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto

2. congiuntura, collegamento

3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno

4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma

5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto

sklepanj|e¹ [é] srednji spol (-a …) die [Schlußfolgerung] Schlussfolgerung, Folgerung, der [Rückschluß] Rückschluss (auf)
sklepanje po analogiji, iz podobnosti der [Analogieschluß] Analogieschluss
verižno sklepanje die [Schlußkette] Schlusskette
način sklepanja die [Schlußweise] Schlussweise
dobiti s sklepanjem [schlußfolgern] schlussfolgern, erschließen

sklépanje inference

po sklépanju iz by inference from

sklepa|ti¹ [é] (-m) skleniti [schlußfolgern] schlussfolgern, schließen (na auf, iz aus), einen [Schluß] Schluss ziehen, Schlüsse ziehen
sklepati iz majhnega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
narobe sklepati fehlschließen
mogoče je sklepati es [läßt] lässt sich schließen, ([daß] dass …)
(domnevati) vermuten

sklépati

sklepati iz česa tirer (ali déduire) une conséquence de
iz tega sklepam, da j'en conclus, j'en infére que

sklépati glej skleniti

sklepati iz (česa) deducir, inferir de (a/c)
iz tega se sklepa de ello de deduce, de ello se infiere
zaradi česar sklepamo, da ... por lo cual concluimos que...

skobaca|ti se (-m se) na noge: sich aufrappeln/aufraffen; kam: kriechend/auf allen vieren erreichen
skobacati se iz postelje aus dem Bett kriechen