Franja

anmaßen: sich anmaßen lastiti si (kaj), lastiti si pravico, da

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

annebbiare

A) v. tr. (pres. annebbio) zamegliti, zamračiti, zatemniti (tudi pren.)

B) ➞ annebbiarsi v. rifl. (pres. mi annebbio) zatemniti se, zastreti se, pomračiti se (tudi pren.):
la vista gli si annebbiò per il dolore od žalosti se mu je zmračilo pred očmi

annoiare

A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

annotō (adnotō) -āre -āvī -ātum

1. pismeno zaznamovati, zapis(ov)ati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati): adnotare quaedam ut tumida Plin. iun., de quibus in ortographia pauca annotabo Q., liber legebatur: adnotabat excerpebatque Plin. iun. beležil si je opombe k njej in jo izpisoval, tako tudi v pass.: liber legebatur: adnotabatur et quidem cursim Plin. iun.; exemplaria annotare Suet. s pripombami opremiti (opremljati), ausus est libros suos nefarios φιλαλήϑεις annotare Lact. nasloviti... knjige „φιλαλήϑεις“; z odvisnim vprašanjem: ut annotaret, quid et quando et cui dedisset Col., librum tuum legi et... adnotavi, quae commutanda, quae eximenda arbitrarer Plin. iun.; z ACI: illud adnotare succurrit unum omnino quinquennium fuisse Plin.

2. jur.
a) odsotnega vpisati, zapisati med obtožence: Icti.
b) obsojenca zabeležiti (zaznamovati) za kako kaznovanje: quos, quia cives Rom. erant, adnotavi in urbem remittendos Plin. iun., ex noxiis laniandos annotavit Suet.; ann. alicui aliquid Dig. odkazati; od tod pren. opomniti (opominjati), grajati: Icti.

3. pren.
a) duševno opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: haec non annotamus, quamdiu ordo servatur Sen. ph., quos nostra adnotavit aetas Plin., quod etiam in testamentis debes adnotasse Plin. iun.; sed illo magis annotantur, quia... Sen. ph.; adnotatum experimentis, quod (da)... Plin. iun.; z ACI: adnotasse vos credo... iamdudum me non eligere Plin. iun., adnotatum est Thraseam contumeliam excepisse T. močno se je opazilo, pozornost je vzbudilo; v pass. z NCI: adnotatus miles praeriguisse manūs T.; z odvisnim vprašanjem: coepimus adnotare, quis rem aliquam generoso animo fecisset Sen. ph.
b) adnotari aliqua re odlikovati se, znan biti: haec litora... conchylio... adnotantur Plin.

annottare v. intr. impers., v. rifl. (pres. /si/ annōtta) znočiti se

annumerō (adnumerō) -āre -āvī -ātum

1. s štetjem (komu) odda(ja)ti, od tod
a) našte(va)ti, odšte(va)ti, izplač(ev)ati: argentum illico Ter., alicui talentum sua manu Pl., sua omnia, pecuniam mulieri Ci.; abs. = plačati: grex dominum non mutavit, nisi si est annumeratum Varr.; pren.: ea (verba) adnumerare lectori Ci. tako rekoč odštevati, posamič izgovarjati, omnes imputare et velut annumerare litteras molestum Q.
b) v polnem številu vrniti: reducem pubem patriae Sil.
c) vštevaje zaračuna(va)ti: agnos duos pro una ove Varr.

2. prište(va)ti, šteti med...; z dat.: his duobus... nemo adnumerabitur tertius Ci., aliquem vivis O., aliquid neque bonis neque malis T.; s praep.: aliquem in vatibus Ci., in grege adnumerari Ci., se in exemplis adnumerare O., servos inter urbanos ann. Dig.; redko abs.: trecentos quoque eorum vicos adnumerat Plin. pove tudi, da je njihovih vasi tristo; pren. šteti kaj v kaj, pripisovati čemu kaj: imperitiam culpae Ulp. (Dig.).

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

anpinseln eine Wand, Tür: pobarvati, mit Worten: naslikati; sich anpinseln pomalati se/si kaj

anschauen pogledati, gledati; ogledovati (sich si); [Laß] Lass dich anschauen! Daj, da te pogledam!

anschnallen pripeti, pritrditi, namestiti (sich si); sich anschnallen im Auto, Flugzeug: namestiti varnostni pas

ansehen^*

1. gledati, pogledati; sich ansehen ogledati si, prüfend, längere Zeit: ogledovati si

2. (erkennen, [daß] dass) jemanden/etwas etwas ansehen videti da ..., X ansehen ... X kaže/pokaže, da Xu se vidi, da (man sieht ihm den Ärger an vidi se mu, da je jezen); an ... ansehen: man sieht es ihm an der Nasenspitze an po nosu se mu pozna

3. ansehen für, als imeti za; misliti, da je ...

4. von einem Standpunkt: videti

5. mit ansehen Zustände: gledati, (Zeuge sein) biti navzoč pri, biti priča Das ist lustig anzusehen Lepo je videti

ansitzen^* biti trden/oprijet/pripet, pripenjati se; Jagd biti na stojišču, na preži; sich etwas ansitzen prisedeti si

Anspruch, der, (-s, Ansprüche)

1. (Recht) pravica (auf do), aspiracija (auf na), pretenzija; Ansprüche erheben imeti aspiracije

2. (Forderung) zahteva, schriftlich: zahtevek, finanziell: terjatev, zahtevek

3. težnja (auf po); Philosophie pretenzija; nagovor Anspruch haben auf imeti pravico do; in Anspruch nehmen terjati, Aufmerksamkeit: potegovati se za, ein Recht: uveljavljati, einen Menschen stark: zaposlovati; Anspruch erheben auf terjati (kaj), zahtevati, lastiti si

anstellen

1. postaviti, (anlehnen) prisloniti

2. sich anstellen postaviti se v vrsto

3. (andrehen) vklopiti, priklopiti

4. (einstellen) jemanden nastaviti (koga); fest anstellen nastaviti za stalno, zaposliti; figurativ zaposliti; einen Apparat (einstellen) : nastaviti, naravnati, naravnavati

5. delati, narediti, napraviti, početi, izvajati; einen Versuch anstellen izvesti poskus; ein Verhör anstellen (mit jemandem) zasliševati (koga); Betrachtungen anstellen (über) razglabljati/razmišljati (o); Erkundigungen anstellen poizvedovati; Vermutungen anstellen postavljati domneve, razmišljati o; Vergleiche anstellen delati primerjave, primerjati; Schätzungen anstellen ocenjevati

6. ušpičiti (kaj); was hast du wieder angestellt? kaj si spet ušpičil?

antagonique [ɑ̃tagɔnik] adjectif antagonističen, nasproten

intérêts masculin pluriel antagoniques nasprotujoči si interesi

antagoniste [-nist] adjectif antagonističen, nasproten; masculin antagonist, nasprotnik, tekmec; médecine protisredstvo

partis masculin pluriel antagonistes nasprotne si strani

antanta samostalnik
1. zgodovina (politična zveza držav) ▸ antantŽe pred letom 1914 sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antanta in centralne sile. ▸ Európában már 1914 előtt is két fő szembenálló fél alakult ki, az antant és a központi hatalmak.
Proti Italiji, članici zmagovite antante, ki so ji Britanci in Francozi za sodelovanje v vojni obljubili avstroogrska ozemlja, se ni bilo mogoče braniti z orožjem. ▸ Olaszország, mint a győztes antant tagja ellen, amelynek a britek és franciák osztrák-magyar területeket ígértek a háborúban való részvételért cserébe, nem lehetett fegyverrel védekezni.
Da bi Nemčija Osmanskemu cesarstvu preprečila pridružitev antanti, je spodbudila Romunijo in Bolgarijo, da se pridružita centralnim silam. ▸ Annak érdekében, hogy megakadályozza az Oszmán Birodalom csatlakozását az antanthoz, Németország arra ösztönözte Romániát és Bulgáriát, hogy csatlakozzon a központi hatalmakhoz.
Povezane iztočnice: mala antanta

2. (mednarodna zveza) ▸ antant
S Parizom in Berlinom je ustanovila nekakšno novo antanto in ta je napadu na Irak odločno nasprotovala. ▸ Párizzsal és Berlinnel egyfajta új antantot alapítottak, amely határozottan ellenezte az Irak elleni támadást.

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.