blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale
Zadetki iskanja
- bližajóč se (-a -e se) adj. vicino, prossimo:
bližajoč se praznik la vicina festa - blížati (se) approcher, avancer
bližati (se) se s'approcher de quelque chose, s'avancer vers
bližati (se) se koncu toucher à sa fin
bližajo se resni dogodki on est à la veille de graves événements - blížati se (-am se)
A) imperf.
1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
boječe se bližati avvicinarsi timidamente
bliža se božič Natale è vicino
bliža se tridesetim è prossimo alla trentina
2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
dan se bliža koncu la giornata sta per finire
bliža se mu konec sta per morire
sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine
3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
bližati se idealu avvicinarsi all'ideale
B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare - bližína (-e) f
1. (majhna krajevna, časovna oddaljenost) vicinanza, prossimità:
čutiti je bližino mesta si sente la vicinanza della città
v neposredni bližini vicino, nelle immediate vicinanze
2. ekspr. (duhovna sorodnost) affinità - bližína proximidad f ; vecindad f ; (krajevna) cercanía f
tu v bližini, čisto v bližini quí cerca
v bližini hiše próximo a la casa
v bližini (česa) cerca de, próximo a
v njegovi bližini cerca de él
v neposredni bližini muy cerca
strel (streljati) iz nepasredne bližine un tiro (disparar) a quema ropa
motriti iz bližine contemplar (ali mirat) de cerca - blížji (-a -e) adj.
1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani
2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri - bobnéti gronder, mugir, bruire, vrombir
po ušesih mi bobni j'ai la tête qui bourdonne, j'ai un bourdonnement dans les oreilles, mes oreilles sonnent - bobnéti (-ím) imperf.
1. rombare, rimbombare:
zemlja bobni pod koraki la terra rimbomba dei passi
2. pejor. concionare - bóčiti (-im)
A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
bočiti obrvi inarcare le ciglia
bočiti pločevino curvare la lamiera
B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi - bódi2 konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)
1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi
2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato - bódisi konj.
1. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali la popolazione o si disperse o si nascose
2. (za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire) (o)... o; sia... sia:
pridi bodisi jutri bodisi v torek vieni domani o martedì
3. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) per quanto, benché, sebbene:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo le sue osservazioni, per quanto sensate, vengono regolarmente ignorate - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - bogástvo (-a) n
1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso
2. ricchezza; risorsa:
naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie
3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
bogastvo barv dovizia di colori - bogatáš, bogatín rico m ; hombre m rico ; f ricacho m
bogataši los ricos, la gente rica - bogínja (-e) f
1. dea:
boginja Venera la dea Venere
2. ekst. dea, diva - bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia - boj combate m ; luchaf
neenak boj combate desigual
razredni boj lucha de clases
smrtni boj agonía f
v poštenem boju en buena guerra
pripravljen za boj dispuesto para el combate
željan boja deseoso de combatir, combativo
boj moža proti možu lucha cuerpo a cuerpo
boj za obstanek lucha por la existencia (ali por la vida)
boj na življenje in smrt lucha a muerte
sposoben za boj en condiciones de combatir
izlačiti iz boja poner fuera de combate
biti nezmožen, onesposobljen za boj estar fuera de combate
nehati, ustaviti boj cesar la lucha
sprejeti, začeti boj aceptar, comenzar el combate
pripraviti se za boj prepararse para el combate - bòj combat moški spol , lutte ženski spol , bataille ženski spol
krvav boj combat sanglant
razredni boj lutte ženski spol des classes
brez boja sans coup férir
boj za obstanek la lutte pour l'existence, la lutte pour la vie
boj na življenje in smrt combat moški spol (ali lutte ženski spol) à mort, combat à outrance
boj na nož lutte ženski spol au couteau - bòj (bôja) m
1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo
2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe
3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale
4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga