Franja

marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
marteau de forge kovaško kladivo
la faucille et le marteau srp in kladivo
requin masculin marteau kladovnica (riba)
lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
être marteau (populaire) biti prismojen, nor
passer sous le marteau (figuré) priti na boben
il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen

martes moški spol torek

martes de Carnaval pustni torek
Martes Santo veliki torek
en (viernes y) martes, ni te cases ni te embarques (po španskem ljudskem verovanju) torek (in petek) nesrečen dan

márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

masažen pridevnik
(o masaži) ▸ masszázsNa splošno sifilisa ni mogoče dobiti prek straniščnih sedežev, vsakodnevnih dejavnosti, masažne kadi ali skupne rabe jedilnega pribora ali oblačil. ▸ Általánosságban elmondható, hogy a szifilisz nem kapható meg a mindennapos tevékenységek, a masszázsfürdő, a WC-ülőke, az evőeszközök vagy a ruhák közös használata útján.
Povezane iztočnice: masažni salon, masažno olje

masse¹ [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje

maßgebend odločilen, pomemben; pristojen, pomemben, meritoren; maßgebend sein für odločati (o); er ist für mich nicht maßgebend on zame ni merilo

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

massue [masü] féminin kij, buzdovan

argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi

maškarada samostalnik
1. (dogodek) ▸ jelmezbál, álarcosbál, maszkabálTradicionalna maškarada je bila znova mednarodno obarvana, posebnost so bile beneške maske. ▸ A hagyományos álarcosbál ismét nemzetközi színezetű volt, a különlegességét a velencei maszkok adták.
2. izraža negativen odnos (o pretvarjanju) ▸ alakoskodás, szemfényvesztésOdstop predsednika vlade pomeni, da je večmesečne neokusne politične maškarade konec. ▸ A miniszterelnök lemondása azt jelenti, hogy vége a hónapok óta tartó ízléstelen politikai szemfényvesztésnek.
Protitajkunski boj je za zdaj šminka in maškarada, učinkov ni. ▸ Az oligarchaellenes harc egyelőre csak porhintés és alakoskodás, az eredménye nulla.

3. lahko izraža negativen odnos (o preobleki) ▸ álruha, maskara
Za maškarado se je menda odločil v želji, da ga kupci v trgovini ne bi prepoznali. ▸ Talán azért döntött az álruha mellett, hogy a vásárlók ne ismerjék fel az üzletben.
Najhuje je bilo, ko se je neki zabavi pojavil v uniformi s kljukastim križem na rokavu, to maškarado so mu ljudje zelo zamerili. ▸ Az volt a legrosszabb, amikor egy partin olyan egyenruhában jelent meg, aminek horogkereszt volt az ingujján, emiatt a maskara miatt az emberek nagyon nehezteltek rá.

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

Matíja (-a) m Matteo
PREGOVORI:
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

matricule [-kül] féminin matrikula; matična, vpisna knjiga, register, seznam, imenik; masculin (= numéro de matricule) matrikularna (zlasti ujetniška) številka

matricules pluriel d'une Faculté, d'un hôpital matrikula (vpisna knjiga, imenik) na kaki fakulteti, v bólnici
extrait masculin de la matricule izpisek iz matrikule
numéro masculin de matricule številka v matrikuli
le prisonnier matricule 275 ujetnik št. (matrikule) 275
(populaire) ça devient mauvais pour son matricule slaba se mu piše, njegov položaj ni zavidanja vreden

matter¹ [mǽtə] samostalnik
materija, snov, stvar; medgnoj
pravno zadeva, predmet
množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
predmet, tema, vsebina (knjige)
tisk rokopis, stavek; važnost (of)

organic matter organska snov
gaseous matter plinasto telo
pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
pravno matter in controversy sporna zadeva
pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
a matter of taste stvar okusa
a matter of time vprašanje časa
printed matter tiskovina, tiskovine
postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
no matter ni važno
as near as no matter skoraj, za las
as a matter of course samo po sebi umevno
as a matter of fact v resnici, pravzaprav
for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
in the matter of glede na kaj
no laughing matter ni šala, resna zadeva
in matter and manner formalno in resnično
to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
to make matters worse poslabšati stvari
to carry matters too far iti predaleč
as matters stand kakor sedaj kaže
to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
what matter? in kaj potem?
what's the matter? kaj pa je?
what's the matter with this? je kaj narobe s tem?

matter² [mǽtə] neprehodni glagol
biti važen, pomeniti (to komu, za)
medgnojiti se

does it matter? ali je važno?
it doesn't matter nič ne de, ni važno
it little matters je komaj važno

maturare

A) v. tr. (pres. maturo)

1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje

2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt

B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

maular

sin paular ni maular ne da bi črhnil

mean¹ [mi:n] pridevnik
nizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški
ameriško, pogovorno popadljiv, hudoben (konj)
ameriško, pogovorno bolehen

mean birth nizek rod
no mean achievement zelo dober uspeh
no mean foe sovražnik, ki ni za podcenjevanje
no mean scholar pametna glava. pomemben učenjak
ameriško mean white siromašen belec na jugu ZDA
ameriško to feel mean over sramovati se česa

meat [mi:t] samostalnik
meso (hrana)
arhaično hrana, obed
sleng slast, užitek
figurativno substanca, vsebina

meat and drink hrana in pijača
to be meat and drink to s.o. biti v veliko zadovoljstvo, iti v slast
meats mesnine
cold meat hladna plošča
meat tea hladna večerja s čajem
green meat zelenjava
before meat pred jedjo
after meat po jedi
as full as an egg is of meat res poln
a thing full of meat zelo duhovita stvar
to make (cold) meat of e.o. umoriti koga
one man's meat is another man's poison ni vse za vsakega
that meat is for your master tega je škoda zate
meat packing plant industrijska klavnica