Franja

satenast pridevnik
1. (iz satena) ▸ szaténPovezane iztočnice: satenasta svila

2. (gladek in sijoč) ▸ szaténosNe, nočem zelene oprijete bluze s satenastim leskom ; za v službo nosim majice. ▸ Nem, nem szeretnék szaténos csillogású, testhezálló zöld blúzt; pólóban járok munkába.

Sável (-vla) m bibl. Saulo:
pren. iz Savla postati Pavel convertirsi

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

sêbe

biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
on je ves iz sêbe he is beside himself
(on) za sêbe for himself
(jaz) sam od sêbe of myself

sebíčnost égoîsme moški spol , intérêt personnel (ali particulier)

iz sebičnosti par intérêt, dans un but intéressé

sebíčnost egoísmo m ; interés m personal; propio provecho m

ravnati iz sebičnosti obrar por interés, obrar interesadamente

sedl|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Sattel (dresurno Dressursattel, tovorno Saumsattel, Packsattel, Tragsattel, turško Türkensattel, vojaško Bocksattel, žensko Damensattel); figurativno die Einsattelung
zavihteti se v sedlo aufsitzen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
dvigniti v sedlo figurativno in den Sattel heben
pomagati v sedlo figurativno in den Sattel helfen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten, fest im Sattel sitzen
jahati v ženskem sedlu im Damensitz reiten
figurativno to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

sêdlo (-a) n

1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto

2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica

sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

žensko sedlo silla f de señora
gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
tovorno sedlo albarda f
ogrsko sedlo silla f de paseo
namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
jahati brez sedla montar en pelo
trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
zavihteti se v sedlo subir a caballo

segment [ê] moški spol (-a …) das Segment, (sektor) der Abschnitt; matematika ➞ → odsek
sestavljen iz segmentov segmentär

séja sesión f

seja odbora reunión f de la comisión
imeti (odpreti, prekiniti, odgoditi, zaključiti) sejo celebrar (abrir, suspender, aplazar, levantar) una sesión
(iz)redna seja sesión (extra)ordinaria
javna (tajna, plenarna) seja sesión pública (secreta, plenaria)
seja je končana! se levanta la sesión
opravičiti se za izostanek od seje excusarse de asistir a la sesión

selítev (-tve) f

1. (v drugo stanovanje) trasloco

2. ekst. migrazione, esodo:
selitev delovne sile iz vasi v mesto migrazione, esodo della manodopera dalla campagna in città

selíti (sélim)

A) imperf. trasferire; trasportare; traslocare

B) selíti se (sélim se) imperf. refl.

1. trasferirsi, traslocare, cambiare casa; sgomberare (la casa):
vsi stanovalci se morajo seliti (iz hiše) v mesecu dni tutti gli inquilini devono sgomberare la casa entro un mese
vrtec se je selil v novo stavbo l'asilo si trasferiva in un nuovo edificio

2. migrare; trasferirsi:
seliti se na deželo, v mesto migrare in campagna, in città
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso il sud
sezonsko se seliti (polnomadsko pasti živino) transumare

semiš [é] moški spol (-a …) usnje: das Wildleder, Sämischleder, das Chamois
iz semiša Wildleder-

sémiš (-a)

A) m usnj. camoscio:
torbica iz semiša borsetta di camoscio

B) sémiš adj. inv. scamosciato, di camoscio:
semiš rokavice guanti di camoscio
semiš strojenje scamosceria, scamosciatura

sèn (sanje) dream; (spanje) sleep; slumber

miren (nemiren) sèn undisturbed (troubled, disturbed) sleep
trden sèn sound sleep
on hodi v snu he walks in his sleep; he is a sleepwalker (ali a somnambulist)
zazibati v sèn to lull to sleep
zbuditi iz sna to rouse (from sleep)

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni