-
mostachón moški spol kolaček iz marcipana
-
mōtiō -ōnis, f (movēre)
1. gibanje: Vulg., corporum Ci.; occ.
a) kot medic. t.t. mrzlica, mrzlični drget: Cels.
b) kot jur. t.t. izključitev iz stanu, znižanje položaja, zmanjšanje veljave, degradacija: ab ordine motio Ulp. (Dig.).
2. metaf. ganjenje, duševni pretres, razdraženje, navdahnjenje: suaves motiones Ci.
3. kot fil. t.t. (prevod gr. ἐνδελέχεια): quintum genus (sc. principiorum) adhibet vacans nomine et sic ipsum animum ἐνδελέχειαν appellat novo nomine quasi quandam continuatam motionem et perennem Ci.
-
motteggiare
A) v. intr. (pres. motteggio) duhovičiti, šaliti se
B) v. tr. zbadati, dražiti, norčevati se iz koga, zafrkavati, imeti za norca
-
motu prop(rio) latinsko iz lastnega nagiba
-
mousquetade, -trie [muskətad, -tri] féminin streljanje iz mušket
-
mousse [mu:s] samostalnik
jed iz začinjene in zmrznjene smetane (chocolate , itd.)
-
mukàdem m (t. mukaddem, ar.) dial. moški pas iz dragocene tkanine, kot prilastek k samostalniku "pojas": pak pripasa mukadem pojas; opasati se mukadem pojasom
-
mulillas ženski spol množina okrašene mule, ki odvlečejo pobite bike iz arene
-
multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)
1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.
2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.
-
multi-plicus 3 (multiplicāre) sestavljen iz mnogih različnih delov: et quae multiplica ludens conposuit, quale illud est, quod vituperones suos subductisupercilicarptores appellavit Gell.
-
mūni-ceps -cipis, m (mūnia in capere; prim. municipes dicuntur, quod munia civilia capiant Paul.)
1. meščan kakega municipija, tj. podeželskega, svobodnega mesta, municipijan: Dig., Gell., P. F., Roscius municeps Amerinus fuit Ci., clamabat se civem Romanum municipem Consanum Ci.
2. occ. m in f iz istega municipija izhajajoč, someščan, someščanka, rojak, rojakinja: meus, noster Ci., vides Tusculanum aliquem de Coruncanio municipe suo gloriari? Ci., amavit Glyceram municipem suam Plin.; metaf.: lagoenae municipes Iovis Iuv. Jupitrove rojakinje = kretske, vendere municipes siluros Iuv.
-
mūnicipālis -e (mūnicipium) municípijski, municip(ij)álen, iz municípija, iz podeželskega mesta, včasih zaničlj. = malomesten, malomeščanski: ipse materno genere municipalis est Ci., m. homines Ci., est municipalis honestissimi ac nobilissimi generis Ci., dolor Ci. municipijanov, prebivalcev municipija, gesta Aug., eques Iuv. (o Ciceronu), municipales rusticique Ci. malomeščani in kmeti, oratores, poetae Sid.
-
Mürbekuchen, der, kolač iz krhkega testa
-
murra2 (murrha, myrrha) -ae, f (prim. gr. τὰ μόρρια, τὰ μούρρινα (orientalsko ime za material, iz katerega so izdelovali kozarce in veze), perz. mori, muri steklena kroglica)
1. rudnina jédavec, fluorít; iz redkih večjih kosov te rudnine so izdelovali dragocene posode: maculosae pocula murrae Mart.
2. meton. posoda iz jédavca: non auro murraque bibunt, sed gurgite puro vita redit Lucan., nos bibimus vitro, tu murrā Mart., murras graves crystallaque portat Stat.
-
murreus2 3 (murra2) jédavčev, iz jédavca: poculum Pr., Sen. ph.
-
murrinus2 (murrhinus, myrrhinus, myrrinus) 3 (murra2) jédavčev, iz jédavca: trulla, vitrum Plin., calix Suet., pocula Eutr., vasa Icti.; subst. murrina -ōrum, n (sc. vasa) posodje iz jédavca: Sen. ph., Plin., Iuv.
-
murtus (myrtus) -ī in -ūs, f (m: Ca.) (gr. μύρτος)
1. mirta, mirtovo drevo, posvečeno Veneri: Cat., Plin., Plin. iun., Val. Max., Cels., Vulg., myrtus bicolor O. „dvobarvna“ (zaradi belih in črnih jagod), pōpulus Alcidae gratissima, vitis Iaccho, formosae murtus Veneri V., Paphiae myrtus V., O.
2. meton.
a) mirtov gaj (log), mirtovje: densis hastilibus horrida myrtus V.
b) palica iz mirtovine: pastoralis praefixā cupide myrtus V.
c) mirtov venec: caput impedire myrto H., ministrum non dedecet myrtus H.
-
Muschelwerk, das, Baukunst, Architektur školjčevje, okras iz školjk
-
Mußehe, Mussehe, die, zakon iz nuje, zakon po sili
-
musteline [mʌ́stəlain, -lin]
1. pridevnik
zoologija ki pripada kunam; kakor podlasica
2. samostalnik
roparska zver iz družine kun