Franja

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

računalniška animacija stalna zveza
1. (o dejavnosti) ▸ számítógépes animáció, számítógépes animálás
Risanje z roko je poseben užitek, tega računalniška animacija ne more nadomestiti. ▸ A kézzel való rajzolás különleges élvezet, amelyet a számítógépes animáció nem tud helyettesíteni.

2. (o izdelku) ▸ számítógépes animáció
V Virtualnem muzeju pa si bomo ogledali računalniško animacijo srednjeveškega gradu. ▸ A Virtuális Múzeumban pedig megtekintjük egy középkori vár számítógépes animációját.

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

ràd volontiers, avec plaisir ; (rade volje) de bon gré, de bonne volonté, de bonne grâce

od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers, de bon cœur
rad imeti koga aimer (bien) quelqu'un, avoir de l'affection pour quelqu'un
rad kaj storiti aimer (à) faire quelque chose, prendre plaisir (ali trouver du plaisir) à faire quelque chose
rad čitati (plesati, voziti avto) aimer (bien) lire (danser, conduire)
rad bi vedel, če je voudrais (ali j'aimerais bien) savoir si
to rad verjamem je le crois volontiers (ali bien), je veux bien le croire
biti rad v nekem kraju se plaire dans un endroit
rad sem v Parizu je me plais à Paris
posebno rad imeti kaj avoir une préférence marquée (ali une prédilection) pour quelque chose
ne imeti rad česa ne pas aimer quelque chose
rad piti être adonné à la boisson, aimer la bouteille, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
kaj bi radi? (v trgovini) qu'y a-t-il pour votre service?, que désirez-vous?

radiator samostalnik
1. (grelna naprava) ▸ radiátorPriporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

ráma rame shoulder; anatomija humerus

(stati) z rámo ob rámi (to stand) shoulder to shoulder
izpah ráme dislocation of the shoulder
širokih rámen broadshouldered, square-built
vatirana rámena padded shoulders pl
dvigniti koga na rámena to lift someone shoulder-high
imeti široka rámena to have a broad back
dati puško (poševno) na ráme vojska to slope arms
nositi puško na rámi to carry one's rifle at the slope
nositi otroka na rámah to carry a child piggyback (ali pickaback)
nositi koga na rámenih to carry someone shoulder-high
naprtiti si na rámena (dolg, skrb) to take upon one's shoulders, to shoulder
potrepljati po rámi to tap on the shoulder
sneti komu breme z rámen to disburden someone
skomigniti z rámeni to shrug one's shoulders
teči z rámo ob rami to run neck and neck
vzeti na rámo to shoulder
puško na rámo! vojska shoulder arms!

ráma hombro m ; espalda f

na ramah al hombro
z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
dati, vzeti na rame echar al hombro
naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros

ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
infekcija rane die Wundinfektion
oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
površina rane die Wundfläche
izloček iz rane die Wundflüssigkeit
rob rane der Wundrand
sponka za rano die Wundklammer
religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
medicina celjenje ran die Wundheilung
obliž za rane das Wundpflaster
puder za rane der Wundpuder
z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
brez ran unverwundet, unverletzt
lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
figurativno obliž za rano das Trostpflaster
prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen

rána (-e) f

1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
rana na pljučih caverna polmonare
rana v želodcu ulcera
prisadna rana ferita cancrenosa
smrtna rana ferita mortale, letale
celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
pren. obliž za rane cerotto
pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
strelna rana ferita d'arma da fuoco
sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
vbodna rana ferita da punta
ugrizna rana morso, morsicatura
rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

2. pren. ferita; ekst. piaga:
nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
rakava rana korupcije la piaga della corruzione

rani|ti (-m) verletzen (se sich); verwunden; figurativno ponos, čustva: verletzen
raniti si (koleno) sich (das Knie) aufschlagen

ráno adv. presto, di buonora
PREGOVORI:
kdor rano vstaja, mu kruha ostaja chi si alza di buon matino, guadagna il suo quattrino

ras|ti (-[t]em) zrasti

1. biologija wachsen (v višino emporwachsen, iz česa hervorwachsen aus, naprej weiterwachsen, skozi kaj durchwachsen durch)
zelo hitro rasti schießen, emporschießen
rasti v višino in die Höhe wachsen
bohotno rasti rastlinstvo, botanika, medicina wuchern
pustiti rasti wachsen lassen
pustiti si rasti brado sich den Bart wachsen lassen, sich einen Bart [stehenlassen] stehen lassen

2. (naraščati, dvigati se) cene: ansteigen

3. figurativno geben ipd.: schwellen, anschwellen

4. rastlinstvo, botanika na določenem rastišču: vorkommen
|
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören

rásti to grow; to become taller, to become larger

lepo rásti to flourish, to thrive
pustiti rásti (gojiti) to (let) grow
pustiti si brado rásti to grow a beard; (naraščati) to increase, to rise, to go up; (cene) to rise, to advance, to go up

rásti croître, grandir, s'accroître, augmenter ; (voda) monter

bujno rasti (botanika) croître avec exubérance, proliférer, foisonner
rasti ko gobe po dežju sortir de terre (ali pousser) comme des champignons
cene rastejo les prix augmentent (ali montent, sont en hausse, sont en progression, familiarno grimpent)
pustiti si brado rasti laisser pousser sa barbe

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

rásti crecer; subir ; fig aumentar, ir en aumento; acrecentarse

bujno rasti (bot) crecer con exuberancia
pustiti si brado rasti dejarse (ali crecer) la barba
komu čez glavo rasti (fig) superar a alg

ravnáti (-ám)

A) imperf. ➞ zravnati

1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
ravnati zemljo spianare il terreno
med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
ravnati mačehovsko matrigneggiare
ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
ravnati nepošteno barare

3. maneggiare, trattare:
ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
ravnati se po zakonu rispettare le leggi
ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
voj. ravnaj se! allineamento!

rávno² adv.

1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!