Franja

allargare

A) v. tr. (pres. allargo)

1. širiti, razširiti, povečati:
allargare una strada, un vestito razširiti cesto, obleko

2. odpreti, razširiti, razkleniti; razprostreti:
allargare le braccia in segno di rassegnazione razprostreti roke v znak vdanosti v usodo
allargare la mano pren. biti odprtih rok
allargare il cuore pren. tolažiti, tešiti

3. pren. razširiti, povečati:
allargare il proprio campo d'azione razširiti področje dejavnosti
allargare il governo razširiti vlado (s predstavniki drugih strank)

4. pren. ublažiti:
allargare le leggi ublažiti zakone
allargare le redini popustiti uzdo

5. glasba upočasniti, izvajati počasneje

B) ➞ allargarsi v. rifl. (pres. mi allargo)

1. povečati se, razširiti se:
allargarsi nelle spese preveč trošiti
allargarsi con qcn. zaupati se komu

2. pog. preseliti se v večje stanovanje:
appena posso voglio allargarmi brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje

3. razširiti se, povečati se (tudi pren.):
la lite si allarga prepir se zaostruje
il cuore mi si allarga čutim se potolaženega, vedrega

4. knjižno odpluti, odriniti

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

allevō (adlevō) -āre -āvi -ātum

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): ut gelidos conplexibus allevet artus O., quibus (laqueis) adlevati milites facilius escenderent S., adlevatus circumstantium humeris T., adl. supplicem T., all. oculos Cu., supercilia Q., se clipeo Cu. vzravnati se; pren.: modo in caelum allevatur, modo defertur in terram Sen. ph. zdaj se vznaša do neba, zdaj se ponižuje do zemlje, eloquentiā et spiritu... et consulatu allevabatur Fl. vznašala ga je zgovornost,...

2. pren.
a) (telesne in duševne težave) (o)lajšati, (po)tolažiti, (u)tešiti, (raz)vedriti koga: hoc onus si... adlevabitis, feram, ut potero Ci., adlevatae notae T. kazni zaradi žaljenja časti so se olajšale, animum a maerore allevare Cu. srce tolažiti; pass. allevari = razvedriti se, razživiti (razživljati) se, okrepiti se, okrevati: tamen allevor, cum loquor tecum absens Ci. ep., quod... de allevato corpore tuo nuntiaret Ci. ep., nec viribus allevor ullis O.; z grškim acc.: adlevatur animum T. čuti v srcu olajšanje.
b) occ. podpreti (podpirati), pomagati: aliquid summis eloquentiae viribus Q., Sabinus..., ne adlevasse videretur, inpulit ruentem T.

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

alligō (adligō) -āre -āvi -ātum

I.

1. privez(ov)ati (naspr. solvere): Q., homines sceleris... damnati, ad supplicium traditi, ad palum adligati Ci., cuius ad statuam (Siculi) te praetore adligabantur Ci., all. catulos Varr., canem ad ostium Sen. rh., canem alligare et solvere Ph.

2. occ.
a) agr. trte privez(ov)ati (h kolju, na drevesa): vitem, vineas Col.
b) obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, vezati: Dolia... viti siccā alligato. Si... bene alligaveris... Ca., sic sirpata dolia quassa, cum alligata, dicta Varr.; pesn.: moenia spissa vallatā coronā alligat Sil.
c) z(a)vez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): manipulos Col., sarcinulas Plin. iun., in quibus (virginibus) nihil esse alligati decet nec astricti: solutis itaque tunicis utuntur Sen. ph.
č) obvez(ov)ati (rane, telesne dele): vulnus Ci., L., Iust., alicuius oculum Ci., crus, bracchium Sen. ph., fracturas Hier., caput fasciā Plin., caput lanā Mart.
d) zvezati = v spone dati (naspr. solvere, revincire): alliga, inquam, colliga Pl., all. servum Col., non enim alligabitur infans Q., victus... adligari se ac vēnire patitur T., leones alligati Sen. ph.; subst. pt. pf. alligātī -ōrum, m zvezani, v spone dani sužnji: Col.

II. pren.

1. (z)vezati = držati, zadrž(ev)ati, ovirati: voltum alligat quae tristitas? Pac. ap. Non. je vzrok, da tako strmo gledaš? torpor gravis alligat artūs O., hic... navīs... unco non alligat ancora morsu V., ancora unco dente... adligavit alterius (navis) proram L., quos (mortuos)... palus inamabilis undā alligat et... Styx... coërcet V., hanc beluam vinctam auspiciis, alligatam more maiorum, constrictam legum catenis solvit lege curiata consul Ci., cum videas civitatis voluntatem solutam, virtutem (krepkost, odločnost) alligatam Ci. ep., cedendum enim est celeriter, ne forte qua re impediar atque alliger Ci. ep. da... mi ne veže rok;
a) pri šahu podobni igri alligatus calculus Sen. ph. „vezan kamenček“ = kamenček, ki se ne sme več potegniti.
b) kemično (z)vezati, spojiti (spajati): arenae, quae humore alligantur Sen. ph., qui (fons) putria terrae alligat Lucan., massa modo lactis alligati Mart. usirjenega (kislega) mleka.
c) slikarsko: ita colorem alligat, ut elui postea non possit Plin. „veže“ = ustvari barvo

2. (z vezmi prijateljstva, dobrohotnosti idr.) (na)vezati na koga (kaj), nakleniti (naklepati) na koga (kaj): eo pacto alicui filium Ter., non modo beneficio, sed etiam benevolentiae significatione adligari Ci.

3. ret. (na kak zunanji zakon) navez(ov)ati, vezati, podvreči kaj čemu, podrediti kaj čemu: ut verba neque adligata sint quasi certa lege versus neque ita soluta, ut vagentur Ci., tamquam orationem ad rhythmos alliget Q., (poësis) alligata ad certam pedum necessitatem Q. vezano na neko silo metruma, ad omnia verba se alligare Q. strogo se držati naučenega besedila, alligare artem ad exitum (uspeh) Q.

4. (nravno) vezati, obvez(ov)ati, zavez(ov)ati, dolžnost naložiti (nalagati) komu: iureiurando alligat (lenonem) Pl., caput suum alligabit Pl. bo zastavil, intellegebant ea lege se non teneri, sed ne nova lege adligarentur, laborabant Ci., Roscium stipulatione adligare Ci., nullam... civitatem se in Graecia nosse, quae... foedere iniquo adligata quas nolit leges patiatur L., adligati adulatione T.

5. se scelere alligare okriviti se z zločinstvom, obdolžiti se zločinstva, krivega se delati zločinstva: ne L. Flaccus nunc se scelere adliget Ci.; z gen.: hic furti se adligat Ter.; od tod alligatus (adligatus) zapleten v kaj, sokrivec, sookrivljen(ec): in quo (iudicio) adligatum Oppianici nomen primum esse constabat Ci.

allora

A) avv.

1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase

2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?

B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor

C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!

allorché cong. knjižno ko, brž ko:
allorché mi vide, mi si fece subito incontro ko me je zagledal, mi je takoj prišel naproti

allubēscō (adlubēscō) -ere (incoh. iz ad in lubēre)

1. začenjati komu ugajati, začenjati koga sli ustrezati; abs.: hercle iam adlubescit (femina) Pl.; z dat.: basiare volenti... adlubescebat Ap.

2. allubesco alicui rei začenja mi kaj ugajati: si... aquis adlubescerem Ap., stella Martis conubiorum copulis allubescat M.

allungare

A) v. tr. (pres. allungo)

1. podaljšati, podaljševati:
allungare un vestito podaljšati obleko
allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
allungare le gambe pretegniti noge
allungare un libro pog. podati knjigo
allungare la mano prositi
allungare le mani su qcs. pren. krasti
allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
allungare uno schiaffo primazati klofuto
allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

2. šport podati žogo (daleč naprej)

3. razredčiti, razvodeniti:
allungare il vino razvodeniti vino

B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
le giornate si allungano dnevi se daljšajo

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.

along¹ [əlɔ́ŋ] prislov
vzdolž, poleg, naprej, dalje; s seboj

all along nenehno, ves čas, vedno; povsod
as we go along spotoma
come along pojdi(te) z menoj
to get along well znajti se; razumeti se
get along with you! izgini(te) odtod!
to go along with s.o. spremljati koga, iti s kom
move along! naprej!
take this along with you! zapomni(te) si!; izgini(te)!
ameriško right along vselej, nenehno
along with skupaj s

altalenare v. intr. (pres. altaleno)

1. gugati se

2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

altercātiō -ōnis, f (altercārī)

1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.

2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.

alterírati (-am) perf., imperf. (spremeniti, menjati) alterare, modificare; med. alterarsi:
tkivo alterira il tessuto si altera

alternativa f

1. izmenjava, menjavanje, izmenično zaporedje:
un'alternativa di timori e di speranze menjavanje bojazni in upov

2. alternativa; možnost, izbira:
non avere altre alternative ne imeti drugih alternativ
si prospetta per il Paese un'alternativa di destra polit. v deželi je na vidiku desna alternativa

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.