Franja

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.

ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine

tomber en ruines razpadati, rušiti se
être en ruines biti v ruševinah
ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja

rumen [ê] (-a, -o) gelb (citronsko zitronengelb, kanarčkovo kanariengelb, koruzno maisgelb, masleno buttergelb, močno sattgelb, nežno zartgelb, okrasto ockergelb, oranžno orangegelb, kot rumenjak eidottergelb, dottergelb, kot vosek wachsgelb, sončno sonnengelb, žvepleno schwefelgelb); rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija ➞ → samostalnik
rumena luč gelbes Licht, das Gelblicht
figurativno biti še rumen za ušesom noch die Eierschalen hinter den Ohren haben

saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)

1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.

2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.

3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.

4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

sàj but

sàj sem mu rekel to but I told him so, I did tell him so
sàj vidim (to) I do see (it)
sàj ga poznaš you know him, don't you?
sàj lahko še pride he may yet come
sàj mi boste dovolili I trust you will allow me

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

2. (umazan zaradi saj) ▸ kormosMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

3. (o barvi) ▸ koromV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

samó only, solely, merely; but, nothing but

ne samó..., temveč tudi... not only... but also...
samó in edino simply and solely
samó trenutek, prosim! just a moment, please!
samó on he alone, no one but he, only he
samó počasi, fantje! easy, boys!
samó da... provided (that)...
samó tega ne anything but that
vse, samó ne... everything but, everything except
samó ob torkih only on Tuesdays
samó nekaj minut but a few minutes
samó to pot (tokrat) (for) this once
ne samó on, tudi ti not only he, but you too (ali also)
samó pomislite! just imagine!
samó enkrat sem ga videl I've seen him only once (ali pogovorno only the once)
samó to mislim reči I just want to say this
prijaham, samó da ti povem... I've come here simply to tell you...
gre samó še za tvoj pristanek your consent is all that is wanted
samó sreča nas lahko reši only a stroke of luck can save us
ne samó da je bedast, je tudi prevzeten he is not only stupid, but also proud
rad bi ti pomagal, samó ne vem kako I should like to help you, only I don't see how I can
samó če on ne bi toliko govoril! if only he did not talk so much
samó tole knjigo bom dal na mizo I'll just put this book on the table
samó za minuto se je ustavila, da bi govorila z Janezom she just stopped for a minute to speak to John
povej, kar imaš povedati, samó hitro! say what you have to say, only look sharp about it!
morem ga samó pohvaliti I have nothing but praise for him
samó da ne bi deževalo! let's hope it doesn't rain!
pusti me, da se samó malo odpočijem! just let me rest an instant!, pogovorno just let me get my breath back!

samó seulement, ne … que, simplement, uniquement, purement (et simplement)

samo da pourvu que (+ subjunktiv)
imam samo dve sestri je n'ai que deux sœurs, j'ai seulement deux sœurs
ne samo … temveč tudi non seulement … mais aussi (ali encore)
vsi, samo on ne tous excepté (ali sauf) lui
to so samo laži ce ne sont que des mensonges, purs mensonges!
samo igra se il ne fait que jouer, il ne cesse de jouer
samo iz nečimrnosti par pure vanité
samo če na to pomisli(m) rien que d'y penser
imam samo še 100 frankov je n'ai plus que 100 francs
samo ne lagati! surtout ne pas mentir

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

samó sólo, solamente, meramente ; A no más

samo on sólo él, nadie sino él, nadie más que él
samo on ne excepto él, (todos) menos él
imam samo še 1000 peset no tengo más que mil pesetas
ne samo ..., temveč tudi ... no sólo... sino también...
samo enkrat una sola vez
(to so) samo besede (son) palabras vacías
samo iz radovednosti (iz vljudnosti) por mera curiosidad (por pura cortesía)
samo tega ne delaj! ¡guárdate de hacer eso!

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

Samo-thrācē -ēs, f (VARR., L., MEL., PLIN.) ali Samo-thrēcē -ēs, f (VARR.) ali (v lat. obl.) Samo-thrāca -ae, f (CI., L., PLIN.) ali Samo-thrācia -ae, f (VARR., CI., V., SERV.) (Σαμοϑρᾴκη) Samotráka, Samotréka, Samotrákija (še zdaj Samotraka (Samothraki)), otok v Egejskem morju z istoimenskim glavnim mestom nasproti ustja Hebra, sloveč po kabirskih misterijah. Od tod

1. adj.
a) Samothrācēnus 3 (Σαμοϑρᾳκηνός) samotráški, samotrákijski: Zocles PLIN.
b) Samothrācicus 3 samotráški, samotrákijski: religiones MACR.
c) Samothrācius 3 (Σαμοϑρᾴκιος) samotráški, samotrákijski: cepa PLIN., anulus ISID.; subst. n pl. Samothrācia ferrea LUCR. samotraški železni prstani.
d) Samothrācus 3 samotráški, samotrákijski: vates VAL. FL.

2. subst. Samothrācēs -um, m (Σαμόϑρᾳκες) Samotrákijci, Samotráčani, preb. Samotrake: VARR., L., O., CU., STAT.; kot adj. Samothrācēs dii VARR., MACR.; tudi samo Samothrācēs IUV. = Kabiri (Cabīrī).

sámski célibataire, non marié , familiarno libre

samski davek impôt moški spol sur les célibataires
samski dom foyer moški spol pour célibataires
samski stan état moški spol de célibataire, célibat moški spol
samsko stanovanje garçonnière ženski spol, moški spol studio moški spol
ostati samski rester célibataire, rester (vieux) garçon
ostati samska rester (vieille) fille (ali familiarno demoiselle), familiarno coiffer sainte Catherine
ona je še samska elle est encore fille, elle n'est pas encore mariée

samurajski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o japonskih bojevnikih) ▸ szamuráj, szamuráj-Še v 19. stoletju, v času revolverjev in pušk, je bila sablja glavno samurajsko orožje. ▸ Még a 19. században, a revolverek és a puskák korában is a kard volt a fő szamurájfegyver.

sandwich [sǽn(d)widž, -wič]

1. samostalnik
sendvič, obložen kruhek

a sandwich of good and bad kombinacija, zmes dobrega in slabega
to sit sandwich sedeti med dvema osebama (zlasti o mršavi osebi med dvema debelima osebama ali o ženski med dvema moškima)

2. prehodni glagol
vriniti (med dve enaki plasti); postaviti (kaj) na mesto, kamor ne spada

to sandwich in an engagement figurativno nekako najti malo časa za še en sestanek