Franja

mal, e [mal] adjectif, vieilli zli; smrten

à la male heure ob smrtni uri
la male fortune zla usoda
être pas mal biti čeden, prijeten
bon gré, mal gré hočeš nočeš; več ali manj rad
bon an, mal an kljub nasprotnim, različnim situacijam, eno z drugim
il est mal c'est mal de (mentir) (to) ni lepo (lagati)
mourir de male mort umreti nasilne smrti

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

malaccio

A) m veliko zlo; huda bolezen:
non c'è malaccio pog. ni slabo

B) avv. precej slabo

mala|ti (-m) namalati (ljudsko za ➞ → slikati)
hudič ni tako črn, kot ga malajo nicht jede Kugel trifft / es ist alles halb so schlimm

malati glagol
1. neformalno (z barvami upodabljati) ▸ fest, mázol
Likovna delavnica se je začela v soboto ob 12. uri in že uro kasneje se je nabralo kar nekaj umetnikov, ki so malali in risali po steni s spreji ali čopiči. ▸ A képzőművészeti műhely szombaton 12 órakor kezdődött, és már egy órával később összegyűlt néhány művész, akik szprével vagy ecsettel festettek és rajzoltak a falra.

2. neformalno (pleskati) ▸ fest, meszel, mázol
Obrtniki malajo, izdelujejo novo pohištvo, napeljujejo elektriko, vgrajujejo takšne in drugačne inštalacije ... ▸ A mesteremberek mázolnak, új bútorokat készítenek, villanyszerelést végeznek, ilyen vagy olyan berendezéseket szerelnek fel...
Stene so postajale bele, možje so malali in sproti čistili. ▸ A falak lassan kifehéredtek, a férfiak meszeltek, és rögtön fel is takarítottak maguk után.

3. neformalno (prikazovati; opisovati) ▸ lefest
Tisti raj, ki so nam ga malali o tem, da bodo namesto nas delali stroji, očitno ni raj, ampak nekaj drugega. ▸ Az az édenkert, amelyet úgy festettek le nekünk, hogy a gépek elvégzik helyettünk a munkánkat, nyilvánvalóan nem édenkert, hanem valami más.

maldonne [maldɔn] féminin napačna delitev (kart); figuré pomota, nesporazum; (populaire)

(il) y a maldonne! to je pomota! to ni bilo tako mišljeno! treba je znova začeti (od kraja)!

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona

malgrado

A) prep. kljub, navkljub:
malgrado gli ostacoli non molla kljub oviram ne odneha
fallo tuo malgrado stori to sebi navkljub!

B) cong. čeprav, dasiravno:
malgrado lo meritasse non ha vinto lui il premio čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on

máli petit

do malega presque, à peu prés
(malo) po malem peu à peu, successivement
od malega dès l'enfance
mala črka (lettre ženski spol) minuscule ženski spol
mala divjad petit (ali menu) gibier
mali ljudje petites gens, (otroci) petit monde
mali oglasi (v časopisu) petites annonces
mali prst le petit doigt, l'auriculaire moški spol
mali traven avril moški spol
malo da ni padel il a failli tomber
z malim je zadovoljen il se contente de peu

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

málo little; a little; few (pl)

po malem gradually; little by little
čisto málo a tiny bit
prav tako málo kot... no more than...
v málo dneh in a few days
počakaj málo! wait a moment!
jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
še málo ne not a bit
on je málo znan he is little known
še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
málo ljudi misli tako few people think so
tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
málo, da ni umrl he was likely to die
zelo málo next to nothing
málo za tem soon (ali shortly) after
málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread

málo (un) peu, peu de chose

malo ali veliko peu ou prou, plus ou moins
v malo besedah (dneh) en peu de mots (jours)
malo nas je bilo nous étions peu nombreux
še malo ne tant s'en faut
mal je manjkalo, da ni padel peu s'en est fallu (ali il s'en est fallu de peu) qu'il ne tombât, il a failli tomber
tisto malo denarja, ki ga ima le peu d'argent qu'il a

málo adv.

1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato

4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva

malokjé adv. in pochi luoghi:
malokje ni bil è stato dappertutto

mancanza f

1. pomanjkanje:
in mancanza di meglio če ni boljšega

2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
commettere una mancanza pregrešiti se
mancanza disciplinare disciplinski prekršek
mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene

3. nepravilnost, napaka
PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre

mancha ženski spol madež (od nesnage); materino znamenje; sončna pega; sramotni madež

mancha de tinta (tintni) madež, packa
hasta el sol tiene manchas nič ni popolno na tem svetu
manchas solares sončne pege
sin mancha brez madeža

manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
manière de voir naziranje, stališče, gledanje
à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
à ma manière po mojem načinu
de manière à (ce que) tako, da
de la manière que tako, kot
de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
d'une manière générale (na) splošno
de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
de la même manière na isti način, prav tako
de toute(s) manière(s) na vsak način
de toutes les manières possibles na vse možne načine
en aucune manière na noben način
en quelque manière nekako, tako rekoč
par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
de quelque manière que ce soit kakorkoli že
en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
employer la manière forte uporabiti silo
faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti