Franja

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

aïe! [ai] interjection ojoj! av!

aïe! tu m'as marché sur le pied! av! na nogo si mi stopil!

aile [ɛl] féminin krilo (tudi militaire, aéronautique, sport, architecture), perut, perutnica; automobilisme blatnik; figuré okrilje, varstvo; technique flanša

d'un coup d'aile (aéronautique) brez pristanka, brez ustavljanja
à tir d'aile(s) kot veter hitro
sous l'aile de quelqu'un pod okriljem kake osebe
ailes du moulin à vent krila mlina na veter
ailes du nez krila nosnic, zunanji spodnji del nosu
ailes de l'imagination peruti (krila, polet) domišljije
avoir des ailes zelo hitro teči
avoir du plomb dans les ailes (figuré) biti težko prizadet, biti brez poleta
baisser ses ailes povesiti peruti, figuré izgubiti pogum
battre de l'aile (familier) biti v finančnih težavah, izgubiti na moči
battre des ailes udarjati, plahutati, kriliti s perutmi
ne battre que d'une aile (figuré) biti na koncu, pri kraju svojih moči
se brûler les ailes (figuré) osmoditi si prste
déployer ses ailes razviti svoja krila
donner des ailes à quelqu'un (figuré) dati komu krila (da hitro teče, zbeži)
emboutir son aile droite avant (automobilisme) utreti svoj sprednji desni blatnik
rogner les ailes à quelqu'un (figuré) komu krila pristriči
voler de ses propres ailes (figuré) stati na lastnih nogah, biti samostojen, ne biti navezan na tujo pomoč

aim² [eim] neprehodni glagol & prehodni glagol (at)
meriti kam; naklepati; namigovati

to take aim at s.th. meriti na kaj
to aim too high preveč si prizadevati

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

air³ [ɛr] masculin melodija, napev, arija; pesem

air de danse plesna melodija
air populaire ljudska pesem (melodija)
vous n'êtes pas dans l'air (vi) pojete napačno
c'est l'air qui fait la chanson ton ustvarja muziko
le grand air de Tosca velika arija iz Tosce
frédonner un air à la mode polglasno si peti popevko, ki je v modi
siffler un air populaire žvižgati ljudsko popevko

aise² [ɛz] féminin zadovoljstvo; ugodje; blagostanje; pluriel udobje, udobnost

à l'aise udobno
à votre aise! kot želite!
commerçant masculin très à l'aise zelo premožen trgovec
je suis à mon aise, à l'aise udobno, prijetno mi je, počutim se dobro
être à son aise živeti v dobrih življenjskih razmerah, dobro se počutiti
être mal à son aise neugodno, neprijetno, slabo se počutiti
mettre quelqu'un à son aise, à l'aise komu pomagati iz zadrege, iz boječnosti, iz ženiranosti; pomiriti koga
mettez-vous à l'aise, à votre aise, enlevez votre veston napravite si udobno, odložite suknjič
en prendre à son aise (familier) lahko kaj vzeti, biti čisto neženiran, ne biti v zadregi
il en prend à son aise avec ses engagements lahkó jemlje svoje obveznosti
il aime ses aises rad ima svoje udobje
il prend ses aises ne ženira se, napravi si udobno

aisselle [ɛsɛl] féminin pazduha

elle se rase les aisselles ona si brije pazduhe

ajar otipati; zmečkati; odvzeti lesk; grditi, psovati, obrekovati, opravljati; mučiti

ajarse obrabiti se, oveneti, nagubati se (koža); k srcu si jemati, užaljen biti

ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil

ajuster [ažüste] verbe transitif naravnati, prilagoditi, uskladiti, urediti, spraviti v red; popraviti; (na)meriti na

le chasseur ajusta le lièvre lovec je nameril (puško) na zajca
ajuster sa coiffure urediti si pričesko
ajuster les choses uskladiti stvari
s'ajuster prilegati se (à quelque chose čemu)

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

alapa -ae, f

1. zaušnica, klofuta: Iuv., Mart., Sid., alapam sibi duxit (si je dal) gravem Ph., alapam alicui dare Vulg. zaušnico (klofuto) dati komu, aliquem alapis caedere Vulg. za uho biti koga, klofutati koga.

2. brljuzga v lice, ki so jo gospodarji dajali sužnjem pri osvoboditvi: multo maioris alapae mecum veneunt Ph. pri meni se prodaja svoboda mnogo dražje, est sub alapa Petr. še se mu pozna osvobojenec.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

alcanzar [z/c] dohiteti, doseči, dobiti; razumeti; doživeti; moči; zadeti (s puško); zadevati, tikati se; zadostovati; pripasti; segati, imeti domet

alcanzar a u. en días koga preživeti
alcanzar a u. de razones koga z razlogi prepričati
si alcanza, no llega trda prede
quedar (ali salir) alcanzado ostati dolžnik
no se me alcanza ne gre mi v glavo

ālea -ae, f

1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.

2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.

3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.

alegrón moški spol nenadno, a kratko veselje

darse un alegrón lep dan si napraviti