Franja

furia f

1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti

2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno

galápago moški spol sladkovodna želva; zloben človek; primež

tener már conchas que un galápago (fig) biti zelo zvit in prebrisan

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

galoper [-pe] verbe intransitif dirjati, v skok jezditi, skokoma jezditi; verbe transitif v dir pognati

il galope en lisant on zelo hitro bere
galoper après quelque chose vneto kaj iskati, potegovati se za kaj

Galopp, der, (-s, -s/-e) galop, gestreckter Galopp dirkalni galop; kurzer Galopp lahni drnec; im Galopp figurativ zelo hitro; in Galopp bringen priganjati; in Galopp fallen spustiti se v galop; in Galopp setzen pognati se v galop

gamo moški spol damjak

correr como un gamo zelo hitro teči

ganiti

1. to move; to touch; to affect; to impress; to strike; (zbuditi pomilovanje) to arouse pity

to me ne gane that makes no impression on me
Vaša obzirnost me gane I am highly appreciative of your tactfulness
zelo me je (to) ganilo it has touched me deeply
njene besede so me ganile do solz her words moved me to tears
njegova žalost me je do srca ganila his grief touched me to the heart

2. (premakniti) to move, to stir

s prstom ni ganil zame he did not lift (ali raise) a finger for me
ganiti se (z mesta) to move, to stir, to budge

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo

gargantua [gargɑ̃tɥa] masculin požrešnež, velik jedec

repas masculin de gargantua zelo obilen obed

gaspilleur, euse [-jœr, öz] adjectif zapravljiv, potraten; masculin, féminin zapravljivec, -vka, potratnež, -nica

il est très gaspilleur on je zelo zapravljiv

gastado potrošen, obrabljen, zastarel; propadel

un chiste muy gastado zelo star dovtip

gastar izdati (denar), potrošiti, zapraviti; obrabiti, ponositi; uporabiti, poslužiti se; nositi (obleko, očala); pokvariti, uničiti

gastar anteojos nositi očala
gastar barba (bigote) brado (brke) nositi
gastar una broma šalo napraviti, šaliti se
no gastar bromas ne razumeti šale
gastar buen humor vedno dobre volje biti
gastar ceremonias (ali cumplidos) ceremonije delati
gastar mucha salud zelo zdrav biti
gastar palabras zaman govoriti
gastar sin tasa denar zapravljati
gastar el tiempo čas zapravljati
gastarse obrabiti se, ponositi se; pokvariti se

gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje

du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)

gaz [gɑz] masculin plin médecine vetrovi, napenjanje; plinarna

gaz de bois, de chauffage, carburant lesni, kurilni, pogonski plin
gaz pluriel brûlés, de combustion, d'échappement zgoreli izpušni plini
gaz pluriel de combat (militaire) bojni plini
gaz détonant, de houille, d'huile, d'éclairage, toxique pokalni, premogovni, oljni, svetilni, strupeni plin
gaz de gazogène, de générateur, à l'air generatorski plin
gaz hilarant, lacrymogène smejavi, solzilni plin
gaz des marais močvirni plin
gaz moutarde gorčični plin
gaz naturel naravni, zemeljski plin
alerte féminin aux gaz alarm ob napadu s plini
attaque féminin par les gaz napad s plini
chauffage masculin au gaz gretje, kurjenje s plinom
compteur masculin à gaz plinski števec, plinomer
conduite féminin de gaz plinska cev, napeljava
cuisinière féminin; fourneau masculin, réchaud masculin à gaz plinski štedilnik, kuhalnik
intoxication féminin par le gaz zastrupitev s plinom
masque masculin à gaz protiplinska maska
poèle masculin à gaz plinska peč
protection féminin contre les gaz zaščita proti plinom
robinet masculin à gaz plinska pipa
tuyau masculin à gaz plinska cev
usine féminin à gaz plinarna
à pleins gaz z vsem plinom, s polno hitrostjo (tudi figuré)
avoir des gaz (médecine) imeti vetrove
couper les gaz (automobilisme) odvzeti plin
donner du gaz, mettre les gaz (automobilisme) plin dati
passer par la chambre à gaz iti skozi plinsko celico, biti usmrčen s plinom
rouler, marcher pleins gaz zelo hitro iti, drveti

gazelle [gazɛl] féminin, zoologie gazela

courir comme une gazelle zelo hitro teči

géant, e [žeɑ̃, t] adjectif velikanski, orjaški, gigantski, kolosalen; masculin velikan, orjak, gigant, titan, nadčlovek

singe masculin, arbre masculin géant orjaška opica, velikansko drevo
force féminin de géant orjaška moč
cigarette féminin géante cigareta velikega formata
paquet masculin géant (commerce) velik paket, omot
à pas de géant z velikanskimi koraki, zelo hitro
slalom masculin géant veleslalom

Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

gênant, e [žɛnɑ̃, t] adjectif neudoben, neprijeten; siten, mučen; figuré nadležen, motilen, ki je napoti

ce n'est pas gênant to ni nobena težava, noben problem
c'est très gênant to je zelo mučno, neprijetno
cette armoire est gênante ta omara je napoti, v napoto
il devient gênant postaja nadležen

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.