Franja

Fortschritt, der, (-s, -e) napredek, (Fortschreiten) napredovanje; Fortschritte, pl , koraki naprej; Fortschritte machen napredovati; große Fortschritte machen zelo/hitro napredovati

fossé [fose] masculin jarek; figuré prepad

fossé antichar protitankovski jarek
il y a un fossé entre nous zelo se razhajamo v mnenjih, naši odnosi niso dobri
le fossé s'élargit entre les partis prepad med strankami se širi
sauter le fossé (figuré) prestopiti Rubikon, napraviti kaj odločilnega

fotografski pridevnik
1. (o fotografiranju) ▸ fényképészeti, fénykép-, fotóV novembru bomo pripravili fotografsko razstavo nagrajenih in izbranih fotografij. ▸ Novemberben fotókiállítást szervezünk a díjazott és kiválasztott képekből.Povezane iztočnice: fotografski aparat, fotografska plošča, fotografska emulzija, fotografski film, fotografska torba, fotografska kamera

2. (zelo natančen) ▸ fotó, fotografikus, fényképszerű

fourmi [furmi] féminin mravlja; figuré čebela, marljiv človek

fourmi ailée, rouge krilata, rdeča mravlja
fourmi blanche bela mravlja, termit
travail masculin de fourmi zelo marljivo delo
avoir une activité de fourmi biti priden ko mravlja
avoir, sentir des fourmis dans les jambes imeti mravljince, mravljinčenje v nogah
fourmi lion masculin volkec (mravlja)

fournir [furnir] verbe transitif dobaviti, preskrbeti, oskrbeti (quelqu'un de quelque chose koga s čim); nuditi; dati na voljo; izstaviti (ček); navesti (razloge); opravljati; verbe intransitif prispevati (à k)

fournir un restaurant oskrbovati restavracijo (de quelque chose, en quelque chose s čim)
fournir du travail aux ouvriers priskrbeti delo delavcem
se fournir chez oskrbovati se pri, nakupovati pri
fournir à la dépense, aux frais prispevati k izdatkom, stroškom
fournir des renseignements à la police dati informacije policiji
il a fourni un alibi au tribunal navedel je alibi sodišču
fournir une preuve dati, navesti dokaz
fournir un gros effort zelo se potruditi
fournir un travail considérable opraviti znatno delo

fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

francoski balkon stalna zveza
(zelo majhen balkon) ▸ franciaerkély

fraught [frɔ:t] povedkovnik pridevnik
poetično (with) natovorjen, naložen
figurativno poln

fraught with danger zelo nevaren
fraught with meaning pomemben, tehten
fraught with mischief zlonosen

fremd tuj (tudi figurativ); unter fremdem Namen pod tujim imenom; fremd sein biti tuj/tujec; fremd gehen biti nezvest; fremd tun biti zelo zadržan

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

frequēns -entis, adv. frequenter (forcīre)

I.

1. (po številu) mnog, mnogoštevilen, v velikem številu zbran (navzočen, pričujoč), številen, množičen: cum in consilium frequentes convenissent Ci., servi Fabii frequentes veniunt Ci., videt frequentis civīs atque socios Ci., equites Romani frequentissimi in gradibus Concordiae steterunt Ci., frequenter ad aliquem venditare Ci. v velikem številu, colitur (habitatur) ea pars urbis frequentissime Ci. zelo veliko ljudi biva v tem mestnem delu, Romam frequenter migratum est L. v velikem številu, ite frequentes O. Pogosto: senatus frequens dobro obiskana (torej sklepčna) seja senata: frequens senatus poterit haberier Pl., senatum frequentem coëgi Ci., senatus frequentissimus Ci. (skoraj) polnoštevilen senat; tako tudi: frequens conlegium Ci. številen, populus Ci. v velikem številu, legatio L., conventus N. dobro obiskan zbor, pompa Q. ki se ga je udeležilo mnogo oseb, auditorium Suet.; pesn. sg. kolekt.: fr. piscis capitur Pl., fr. redemptor H. številni stavbni podjetniki.

2. (o krajih) poln, napolnjen: theatrum Ci. nabito polno; z abl.: frequens tectis urbs, loca frequentia aedificiis, custodiis L., frequens ilicibus O. zasajen, -a, -o z … , terra fr. colubris, silva fr. trabibus, amnis vorticibus fr., pharetra telis Lernaeis fr. Sen. tr., vivarium piscibus fr. Col., Nilus feris et beluis fr., Aegyptus multis urbibus fr. Plin.; tako tudi: frequens armatis acies L. gost bojni red; po gr. z gen.: quod (mons) talis silvae frequens … erat T. ki ima obilo, prekrita z … ; occ. obljuden, gosto naseljen, mnogo obiskovan: municipium Ci., praefectura frequentior Ci., colonia frequentissima Ci., fr. Numidia S., emporium L., vici L., Cu., compita H., via O.; z abl.: frequens cultoribus populus L.

II. (časovno)

1. pogosto navzoč (pričujoč, prisoten), kam prihajajoč, kje nastopajoč, pogosto (rad) tu ali tam bivajoč: ibi tum filius cum illis unā aderat frequens Ter., erat ille Romae frequens Ci. pogosto se je mudil v Rimu, Lentulo frequens Pompeius adsedit Ci. pogosto, frequens te audivi atque affui Ci., frequens Platonis auditor Ci. priden, frequentem esse cum aliquo Ci. fr. pogosto skupaj biti s kom, občevati s kom, družiti se s kom, Caesonem … tum frequentem ad signa sine ullo commeatu fuisse L. da je bil vedno pri zastavah (= v službi), toda: frequens in castris miles Ci. sarkastično = priden (stalen) sedec pri igralni mizi, redit itque frequens O. pridno sem in tja hodi, Caesar … adesse frequens senatui T., fr. spectator Q., conviva frequens Mart. navaden, skoraj vsakdanji; z abl. loci: frequens contionibus T. pogosto nastopajoč na shodih, (po mnenju drugih) priden obiskovalec shodov, medicus … frequens secretis T. priden udeleževalec; pesn. z inf.: hicne hominum casus lenire et demere fatis iura frequens? Stat. ki je tako pogosto pri rokah, da olajša …

2. pass. (o stvareh) pogosto rabljen, pogosto uživan, ponoven, pogosten, večkraten, (prav) navaden, običajen: mihi frequentem operam dedistis Pl., (senectus) caret epulis … et frequentibus poculis Ci. obilnih čaš, mnogega popivanja, iambum et trochaeum frequentem segregat ab oratore Aristoteles Ci., quae coniunctio familiaritatem reddidit frequentiorem Ci. ep. je storila druženje (občevanje) pogostnejše (prisrčnejše), propter frequentes delatos honores N., ea frequentior fama est L., lactucas frequentiores in cibo officere claritati oculorum Plin. prevečkrat užite, frequentissimum initium esse calamitatis securitatem Vell., id cum est apud oratores frequentissimum Q., fr. verbum, sententia Plin. iun., exorare filiae patrem frequentibus litteris Suet.; z dat.: illud et poëtis et oratoribus frequens Q., erat quippe adhuc frequens senatoribus T., et illud frequens et, ut … Q. ali frequens est z ACI: Plin., Paul. (Dig.) prav navadno (običajno) je; adv. frequenter pogosto, često: ut fr. et assidue consequamur artis rationem studio et exercitatione Corn., adesse nobis frequenter solet Ci., adhibenda frequentius etiam illa ornamenta rerum sunt Ci., translatione frequentissime omnis sermo utitur Ci., non, alias missi cecidere frequentius ignes O., quod et M. Cicero … frequentius testatur Q., Troiae lusum edidit frequentissime Suet.

Freundschaft, die, (-, -en) prijateljstvo; in aller Freundschaft sagen zelo prijateljsko reči

friand, e [frijɑ̃, d] adjectif sladkosneden; figuré pohlepen, željan, nor (de quelque chose na kaj); masculin vrsta paštete

l'ours est friand de miel medved je požrešen na med
être friand de compliments zelo rad imeti poklone (komplimente)

frío mrzel, hladen; hladnokrven, brezbrižen; impotenten

sangre fría hladnokrvnost
eso me deja muy frío to me pusti zelo hladnega
quedarse frío (od strahu) odreveneti

frôler [frole] verbe transitif rahlo se dotakniti, oplaziti, iti tik mimo (quelque chose česa); figuré mejiti (quelque chose na)

frôler la mort zelo se izpostaviti smrtni nevarnosti, pogledati smrti v oči
la balle a frôlé le filet žoga je oplazila mrežo

frondeō -ēre (-uī) (—) (frōns1) listnat biti, poln listja biti, zeleneti: cum iam per terras frondent atque omnia florent Lucr., nunc frondent silvae V., frondere Philemona Baucis, Baucida conspexit senior frondere Philemon O. Zelo pogosto pt. pr. frondēns -entis, poln listja, listnat, pernat, zeleneč: acanthus, ilex, ramus, arbuta V., oliva, thyrsus O., campus Lucan.; z abl.: Col., nigrā nemus ilice frondens O.; pesn.: frondens aurum V. zlata veja.

fun¹ [fʌn] samostalnik
šala, zabava, kratek čas, razvedrilo; zabaven človek

to make fun, to be in fun norčevati, šaliti se
to poke fun at s.o. osmešiti koga
for fun, in fun za šalo
like fun kar se da, na vso moč; živahno, močno
he's a great fun zelo je zabaven
figure of fun smešna oseba
to have a good fun dobro se zabavati

funzionale agg.

1. funkcionalen; uporaben, praktičen:
vetture funzionali funkcionalna vozila
un apriscatole molto funzionale zelo praktičen odpirač

2. mat. funkcionalen, funkcijski:
equazione funzionale funkcionalna enačba

fureur [fürœr] féminin besnost, pobesnelost, divjanje; razjarjenost, jeza, (slepa) strast; veliko navdušenje; silovitost, ognjevitost; besnenje (viharja); pluriel, poétique izbruhi besnosti, pobesnelost

fureur du jeu, de lire strast do igranja, do branja
à la fureur silno, strastno
aimer à la fureur zelo rad imeti
fureurs de la guerre divjanje, pobesnelosti vojne
la mer est en fureur morje besni
faire fureur biti zelo priljubljen, v modi; delati furorje, besneti
mettre en fureur razjariti
être pris de fureur contre quelqu'un razjeziti se na koga
entrer en fureur, éclater en fureur pobesneti