Franja

medullitus, adv. (medulla)

1. v mozeg, do mozga: atque ut igni fervido medullitus aquiloniam intus eruat frigedinem Varr.

2. metaf. v globočini srca, iz dna srca: haec quidem medullitus multis gementibus agebantur Amm., invidia praeter haec ante dictus medullitus urebatur Amm., medullitus ingemebam Ap., uter eorum magis Karthagine[m] diligat, atque summis medullitus viribus contendunt ambo, vincitur neuter Ap., videas eam medullitus me amare Pl. (pri)srčno.

mèđa ž, daj. mȅđi, tož. mȅđu, mn. mȅđe
1. meja: državna, opštinska međa
2. živa meja, ograja iz naloženega kamenja

Meerschaum- ... iz morske pene

Megalopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f: L. ali Megalē-polis -is, f: Plin., acc. Megalen polin: L. (Μεγαλόπολις ali Μεγάλη πόλις) Megalópolis, Megalépolis (Megalópola, Megalépola), mesto v Arkadiji; l. 368/367 ga je ustanovil Epaminondas, porušil pa špartanski kralj Kleomen l. 222. — Od tod subst. Megalopolītae -ārum, m Megalopolíti, megalopolski preb.: L.; adj. Megalopolītānus 3 megalopolitánski, megalópolski, iz Megalópolisa (Megalópole): filia Alexandri cuiusdam Megalopolitani L.; subst. pl. Megalopolītānī -ōrum, m Megalopolitáni: L., Plin., Cu.

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

mèkika ž vrsta praženka iz kvašenega testa

mekìnjara ž dial. kisla juha iz otrobov

melimēlum -ī, n (gr. μελίμελον) bot. medeno jabolko, medenik(ovec), vrsta zelo sočnih jabolk (prvotno imenovane mustea mala jabolke moštnice): Varr., H., Plin., Col., Mart. — Obl. melimēlon -ī, n granatno vino, vino iz granatnih jabolk, granatovec: Cael.

mellītus 3 (mel)

1. medén, iz medu: favus Varr.

2. z medom oslajen, medenosladek: placenta H., sucus Plin.; metaf. preljubek, mil, prijeten: Cicero Ci. ep., oculi Cat., (mellitissimum) savium Ap., mellitissime Fr.

melonada ženski spol jed iz melone; neumnost

membrānāceus 3 (membrāna)

1. kožnat, kožen, iz kože(níce), koženíčen: pinnae Plin., codices Cass. pergamentni.

2. kožast, kožnat: cortex Plin.

membrāneus 3 (membrāna) iz pergamênta (koženíce), pergamênten (koženíčen): codices Ulp. (Dig.), pugillares Mart.

membrānus 3 (membrāna) iz pergamênta (koženíce), pergamênten (koženíčen); subst. membrānum -ī, n pergamènt, koženíca (klas. membrana); v pl.: Prud., Isid.

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.

Menae -ārum, f (Μέναι) Méne (zdaj Mineo), mesto na Siciliji med Sirakuzami in Heno. — Od tod adj. Menaeus 3 (Μεναῖος) ménski, menájski: Sil. Menaenus 3 ménski, menájski, iz Mén: Xeno Menaenus Ci. Menajec, iz Men; subst. pl. Menaenī -ōrum, m Menájci, preb. Mene: Ci. = Menanīnī -ōrum, m: Plin.

mentonnière [-tɔnjɛr] féminin podbradnik (trak, jermen); ploščica iz lesa ali iz plastike na violini, na katero se nasloni, opre brada

mercy-killing [mə́:sikiliŋ] samostalnik
evtanazija, pospešitev smrti iz usmiljenja

meringue [mərɛ̃g] féminin kolaček iz beljaka in sladkorja

merlin [mɛrlɛ̃] masculin

1. bat, kladivo (za omamljenje, pobijanje goveda), sekira

2. marine vrv iz konopne preje

mermar zmanjšati, kratiti; upadati, zmanjšati se; puščati, kapljati iz

mermar la paga odtegniti od plače
mermarse zmanjšati se, uskočiti se, ukuhati se