Franja

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povéden (-dna -o) adj.

1. espansivo; esprimibile, significativo, eloquente, espressivo:
razstavo vizualno posodobiti, da bi postala še bolj povedna in zanimiva ammodernare la rassegna in sede visiva onde renderla ancor più interessante ed espressiva

2. lingv.
povedni naklon modo indicativo
povedna raba uso predicativo

povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
dati povod za donner prise à, donner sujet à
dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires

povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco

pȍvrāt m
1. vrnitev
2. ponovitev dejanja: zločinac u -u
3. da bi mi na -e če bi se lahko vrnilo tisto, kar je nekoč bilo
4. recidiva, ponovitev, povrnitev bolezni
5. bot. navadni vratič

povratna tekma stalna zveza
(športna prireditev) ▸ visszavágó mérkőzés
Zavedamo se, da bo tudi na povratni tekmi treba zaigrati na vso moč. ▸ Tisztában vagyunk azzal, hogy a visszavágón is teljes erőbedobással kell játszanunk.
Zmaga brez prejetega gola bi bila dober obet za povratno tekmo na Poljskem. ▸ Egy kapott gól nélküli győzelemmel jó kilátások lennének a lengyelországi visszavágóra.

pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč

pozicijska vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ állóháború, állásháború, állóharc
V pozicijski vojni je na soški fronti padlo ogromno Slovencev, ki so se borili na obeh straneh fronte. ▸ Az isonzói fronton zajló állóháborúban rengeteg szlovén esett el a front mindkét oldalán harcolva.
Novodobno orožje, predvsem strojnica in hitrostrelni top, ni dovoljevalo napadalnih bitk stare vrste in je izsililo pozicijsko vojno. ▸ A modern fegyverek, különösen a géppuska és a gyorstüzelő ágyú nem tették lehetővé a régi típusú offenzívákat, ami állóháborúhoz vezetett.

2. (o nenadnem napadu) ▸ állóháború, állóharc
Predvolilni spopad se postopno spreminja v dokaj negibno pozicijsko vojno, iz katere ne morejo nastati velike politične spremembe. ▸ A választások előtti csata fokozatosan egy elég mozdulatlan állóháborúvá alakul, amelyből nem születhetnek nagyobb politikai változások.
Janez Pavel II. se trudi, da bi naposled končal stoletja staro pozicijsko vojno z naravoslovci. ▸ II. János Pál pápa igyekszik végre véget vetni a természettudósokkal folytatott évszázados állóharcnak.

pozitivna psihologija stalna zveza
psihologija (področje psihologije) ▸ pozitív pszichológia
Poanta pozitivne psihologije seveda ni, da bi vsi ljudje z nasmehom hodili po svetu. ▸ A pozitív pszichológia lényege természetesen nem az, hogy minden ember mosolyogva járkáljon a világban.

poznáti connaître, savoir

poznati se se connaître
ne poznati ignorer, ne pas connaître, méconnaître
poznati po imenu, po slovesu, po obrazu (ali videzu) connaître de nom, de réputation, de vue
poznati tajno ozadje kake osebe connaître le dessous des cartes
dobro koga poznati (njegov značaj, življenje) connaître quelqu'un par cœur, familiarno connaître le numéro de quelqu'un
ne poznati pravil vljudnosti ignorer les usages
temeljito poznati (področje) connaître à fond, posséder, connaître sur le bout des doigts (ali comme /le fond de/ sa poche)
poznam svoje ljudi (familiarno) je connais mon monde
v zadovoljstvo mi je, da vas poznam j'ai l'avantage de vous connaître
pozna se mu, da je z dežele il sent la province
leta se mu ne poznajo on ne lui donnerait pas son âge, il ne porte pas son âge
ne bi ga več poznal je ne le reconnaîtrais plus

požre|ti² [é] (-m) požirati

1. (pogoltniti) schlucken, verschlucken, verschlingen, hinunterschlingen

2. figurativno denar ipd.: verschlingen

3. solze: unterdrücken, hinunterschlucken, verschlucken; žalitve, hude besede: wegstecken, einstecken, verschlucken
mirno požreti žalitve ipd.: eine gute Miene zum bösen Spiel machen
držati se
kot bi metlo požrl als hätte (er) eine Elle verschluckt, als wenn (er) einen Stock verschluckt hätte
požrl bi se od jeze ipd.: ich könnte mich in Stücke reißen
izginiti kot bi ga zemlja požrla wie vom Erdboden verschluckt

požreti slino frazem
(zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
Raje požrite slino in bodite tiho, kot da bi prispevali k slabemu razpoloženju, ki prevladuje te dni. ▸ Inkább nyelje le a békát és maradjon csendben, mintsem hozzájáruljon az ezeken a napokon uralkodó rossz hangulathoz.
Sopomenke: pogoltniti slino

prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

I. adj.

1.
a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S. —

II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H. —

III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.

prae-dīcō² -ere -dīxī -dictum (prae in dīcere)

1. prej povedati: O., Q. idr., praedicam, quid sentiam Ci., praediceres T. to bi mi prej povedal(a); occ. (o pisateljih in govornikih) prej pripomniti (pripominjati), prej omeniti (omenjati): S., Q., Plin., Plin. iun., Vell. idr., praedictae latebrae L., simulque pedes eques classis apud praedictum amnem convenere T., haec mihi eo praedicenda fuerunt, ut … Ci.

2. (vna)prej določiti: res divas Naev. ap. Non., reo atque accusatoribus diem T., praedictā die T., ad praedictam cenae horam Suet.

3. vnaprej govoriti (povedati), napoved(ov)ati, prerokovati: futura, defectiones solis Ci., malum hoc nobis memini ac caelo tactus praedicere quercus V., defectus solis et lunae Aug.; z ACI: praedico nihil M. Antonium eorum, quae sunt legatis mandata, facturum (sc. esse) Ci., non enim Cicero ea solum … futura (sc. esse) praedixit, sed etiam … N.

4. predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zabič(ev)ati, (po)svariti, svetovati; abs.: moneo, praedico, ante denuntio Ci.; z obj.: proque omnibus unum praedicam et repetens iterumque iterumque monebo V.; s finalnim stavkom: T., Plin. idr., Pyrrho ut a veneno caveret, praedixerunt L., iisque praedixit, ut ne prius Lacedaemoniorum legatos dimitterent quam ipse esset remissus N., Iunonem praedicere, ne faceret Ci. — Od tod subst. pt. pf. praedictum -ī, n

1. prerokba, preročilo, napoved, oznanilo, naznanilo: Suet. idr., Veientium, astrologorum Ci., Chaldaeorum natalicia praedicta Ci., vatum Ci., V., haruspicum Plin., deorum Val. Fl.

2. dogovor: velut ex praedicto L.

3. ukaz, povelje: dictatoris L., velut ex praedicto ambo Scotusam petierunt L., ut est edoctus de industria Claudium praedictum sacerdotum suppresisse Val. Max.

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

prae-mittō -ere -mīsī -missum (prae in mittere)

1. naprej poslati (pošiljati): Auct. b. Hisp., V., Cu., Stat., T., Front., Hyg., Ap., Macr., Amm. idr., nuntium Pl., L., aliquem a portu domum Pl., aliquem Acheruntem Pl., aliquem Ci., aliquem in Siciliam Ci., aquilam argenteam Ci., aliquem cum equitatu Ci. ep., alicui litteras odiosas Ci. ep., legiones in Hispaniam C., aliquem cum navi C., impedimenta C., naviculam C., edictum C., L., equitatum ad castra Hirt., equitatum ante Auct. b. Afr., legatum cum cohortibus ad flamen S., Rutilium legatum cum expeditis cohortibus et parte equitum praemisit ad flumen S., Setiam Coram Lanuvium praemisit L., Villium ad Demetriadem praemisit ad temptandos animos L.; brez obj.: praemittit, qui viderent C. ljudi, ki (naj) bi … , petebant, ut ad equites praemitteret C., Acilius consul ab Thermopylis Heracleam ad Aetolos praemisit L., quibus rebus perterritus Varro cum itinere converso sese Italicam venturum praemisisset C. dal je sporočiti, da … — Subst. pt. pf. praemissa -ōrum, n naprej poslano = prvi sadovi, prvi pridelki, prvenci: olei et vini Plin.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) pred kaj, predpostavljati čemu: ficetis caprificus praemittitur Plin.
b) vnaprej postaviti (postavljati): cogitationes in longinquum p. Sen. ph. daleč naprej misliti.
c) prej omeniti (omenjati), prej povedati, prej (iz)reči: Eccl., postquam haec favorabili oratione praemisit T., praemissā voce „hoc age“ Suet. zaklicavši prej: „Ud(a)ri!“

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

praemūnītiō -ōnis, f (praemūnīre) predzidavanje, gradnja predzidja; metaf. (vnaprejšnje, predhodno) zavarovanje, obramba, zaščita, okovara: Ambr.; kot ret. figura (= gr. προκατάληψις, προπαρασκευή, προϑεραπεία, πρου, περγασία): Q., sine ullā praemunitione orationis Ci. ne da bi se zavaroval.

praepūtium -iī, n (morda iz *pūtium ali *pūtos = penis; starejše (ovržene) etim. razlage besedo izpeljujejo iz *pūtum (domnevno sor. s puer, pūbēs), kar naj bi pomenilo ali „rodilo“ ali pa (manj verjetno) „malček, ta mali“) prepúcij, predkožje, neobreza, predkožka: mox et praeputia ponunt Iuv., secretus adulter, impatiensque morae silet et praeputia ducit Iuv., quomodo potest „rotundus“ esse, ut ait Varro, „sine capite, sine praeputio“? Sen. ph., Vulg.; pren. = nesnaga, nečistost: circumcidite praeputium cordis vestri Lact., cordium Vulg.