Franja

tartaric [ta:tǽrik] pridevnik

tartaric acid vinska kislina

tartarico¹ agg. (m pl. -ci) kem. tartarski, vinski:
acido tartarico vinska kislina

tártrico

ácido tártrico vinska kislina

tartrique [-trik] adjectif

acide masculin tartrique vinska kislina (ordinaire navadna)

trt|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Rebe (vinska Weinrebe, Wein-Rebe, ameriška Amerikaner-Rebe, amurska Amur-Rebe, lisičja Fuchs-Rebe, muskadinska Muscadiner-Rebe, mačja Katzen-Rebe, obrežna Ufer-Rebe, poletna Sommer-Rebe, zimska Winter-Rebe); agronomija in vrtnarstvo rastlina: der Weinstock
rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo divja trta die Jungfernrebe, Doldenrebe, Wilder Wein
figurativno iz trte izviti sich (etwas) aus den Fingern saugen
iz trte izvit figurativno aus der Luft gegriffen ➞ → vinska trta

tŕta -e ž., виногра́дна лоза́ -ної -и́ ж.

• vínska tŕta виногра́д

vās², vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

2. occ. vsakovrstne druge priprave:
a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. — Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.

vault¹ [vɔ:lt]

1. samostalnik
arhitektura obok, svod; klet; grobnica; obokana kamra
anatomija obokana votlina
ameriško trezor, (jeklena) shramba za dragocenosti

the vault of heaven nebeški svod, nebo
family vault družinska grobnica
wine vault vinska klet
to keep one's jewels in the vault at the bank hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki

2. prehodni glagol
obokati, zgraditi obok (nad čim)
neprehodni glagol
bočiti se, vzpenjati se

vendric|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (vinska rutica) die Wein-Raute

verant [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (vinska rutica) die Wein-Raute

vinario agg. (m pl. -ri) vinski, za vino:
cella vinaria vinska klet (v starorimskih hišah)
recipienti vinari vinske posode

vīn-dēmia -ae, f (iz *vīno-dēmia; vīnum in dēmere : quod vinum de viti demant Varr.)

1. vinska trgatev, pobiranje grozdja, bratev, „bendima“: Varr., Plin., Suet., Ulp. (Dig.) idr., vindemiae sunt in manibus Plin. opraviti imam s trgatvijo, vindemiam facere Col. (grozdje) trgati, brati, vindemias ducere atque agitare Arn. imeti (opravljati) in obhajati trgatev.

2. meton.
a) grozdni (vinski) pridelek, grozdna (vinska) letina, trtni obròd (obródek), grozdje, vino: vindemiam videt in cella Verr., arboribus pendet vindemia V., in apricis coquitur vindemia saxis V., vindemias colligere, vendere vindemias negotiatoribus Plin. iun.
b) mest (mošt), „tolkec“, „tolkovec“: spumat plenis vindemia labris V.
c) čas trgatve, čas ob trgatvi: M. Aurelius ap. Fr.

3. metaf. pobiranje (spravljanje) podobnih pridelkov: olearum, turris Plin., mellis Col., Plin.; pren.: vindemia parricidarum Tert. prijetje in kaznovanje.

vínico

ácido vínico vinska kislina
alcohol vínico vinski cvet

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

vínski de (ali à) vin, vineux

vinski bratec grand buveur de vin
vinski cvet esprit-de-vin moški spol
vinski kis vinaigre moški spol (de vin)
vinska kislina acide moški spol tartrique
vinska klet cave ženski spol à vin, cellier moški spol
vinsko leto année ženski spol abondante en vin, bonne année pour le vin, année vineuse
vinski mošt moût moški spol (de raisin)
vinska pokušnja dégustation ženski spol de vin
vinski sod tonneau moški spol (ali fût moški spol, barrique ženski spol) à vin
vinska steklenica bouteille ženski spol à vin
vinska stiskalnica pressoir moški spol à vin
vinska trta vigne ženski spol, cep moški spol de vigne

vínski (-a -o) adj.

1. del, di vino; dei vini; vinifero, vinicolo:
vinski kis aceto di vino
vinska klet cantina vinicola
vinski trgovec commerciante di vino
gost. vinska karta lista dei vini
vinski sejem fiera del vino
pog. vinska kapljica vino
vinski bratec compagno di bisboccia

2. pren. (vinjen) brillo, alticcio; ubriaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vinska cesta strada del vino
kem. vinska kislina acido tartarico
bot. vinska rutica ruta (Ruta graveolens)
bot. vinska trta vite (Vitis vinifera)
biol. vinske kvasovke saccaromiceti del vino
zool. vinske mušice drosofilidi (sing. -e) (Drosophila)
vinski cvet fioretta
hist. vinski davek imbottato
zool. vinski drozg sassello (Turdus musicus)
vinski kamen tartaro, gromma
vinski trgovec vinaio
bot. vinski žajbelj sclarea (Salvia sclarea)
agr. vinsko cedilo cola

vínski de vinos; vinoso

vinski bratec gran bebedor m de vino
vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
vinske droži heces f pl del vino
vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
vinska kislina ácido m tartárico
vinska klet bodega f
vinsko leto año m abundante en vinos
vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
vinski mošt mosto m de uva
vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
vinska steklenica botella f para vino
vinska stiskalnica prensa f de uvas
vinska trta vid f; cepa f

vīnum -ī, n (verjetno iz indoev. baze *u̯ei̯(H)- viti, upogibati, pravzaprav „vitica“, „ovijača“, vinska rastlina (za katero je značilno ovijanje); prim. gr. οἶνος [iz *Ƒοῖνος], umbr. in volskovsko vinu, got. wein = stvnem. wīn = nem. Wein, sl. vino)

1. vino: Ca., Pl., Ter., Varr., O., V., Plin. idr., dulce, Falernum H., mutatum H. bersasto, pokvarjeno, izbersano, fugiens Ci. ki se lahko pokvari, vini anhelitus Ci. vinski sopuh, vinski zadah, vini minister Sen. ph. (vinski) točaj, bibere vinum Sen. ph., defundere vinum H. pretočiti, defundere vinum e pleno (iz polnega soda) Luc. fr., diffundere vinum de doliis ali de seriis Col. pretočiti (pretakati) vino v več posod; tako tudi diffundere vinum in amphoras, in cados Icti., incalescere vino L., in convivio procedere in multum vini L. močno piti, zvračati (obračati, prazniti) kozarce; pl. vina vinske vrste, vrste vina: Ca., Plin. idr., vina oluerunt H. dišali so po raznih vrstah vina, vina Graeca proferebant Ci., fervida vina H. težke, fervida … subtile exsurdant vina palatum H., vina tot consulum regionumque Sen. ph.; pa tudi = vino nasploh: V., O., Lucr., Sen. ph., Fr. idr., vina fundere Ci., vina liques H.

2. meton.
a) grozdje: vinum pendens Ca., vinum prius quam coctum est pendet putidum Pl., vinum legere Varr. trgati, nabrati grozdje.
b) trsje, trte: vinum serere, conserere Ca., locus vino optimus Ca.
c) vino = pitje vina, uživanje vina, vinopitje: Ter. idr., intemperantia vini L., in vinum pronior L., nimii Elpenor vini O. upijanjajoči se, popivajoči, vino ultra modum deditum esse Sen. ph., vino languidus, vino lustrisque confectus Ci., vino mersus, sepultus V., vini parcus, parcissimus Suet., in vino ridere Ci., ad vinum diserti Ci., inter vina, post vina H., utrosque in vinum traxit L. je povzročila, da sta obe družbi močno pijančevali (popivali); pogosto per vinum zaradi pitja vina, zaradi uživanja vina, v pijanosti: Pl. idr., quae fieri solere concedimus … sive per vinum sive per insaniam Ci., Demetrius per vinum, quod excluderetur, paulisper vociferatus in convivium redit L., per vinum lapsus est Sen. ph.

3. metaf. sadno vino, sadjevec: vinum palmeum, vinum ex fico, vinum palmis exprimere Plin.

Opomba: Vulg. soobl. [po gr. οἶνος] vīnus -ī, m: vinus mihi in cerebrum abiit Petr.

virent|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (vinska rutica) die Wein-Raute

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.